Cedrus atlantica "Glauca Pendula"

Latinski izrazi:

Cedrus atlantica "Glauca Pendula"

Cedrus libani atlantica "Glauca Pendula"

Slovenski izrazi:

atlaška cedra "Glauca Pendula"

Cedrus atlantica "Glauca Pendula" znano tudi kot atlaška cedra "Glauca Pendula" je Majhno, povešavo, široko, počasi rastoče zimzeleno drevo, iglavec (V 3-6 m, odvisno tudi od višine cepljenja in opore, Š 4-7 m). Krošnja neenakomerna, slikovita, široko kupolasta. Veje široko razprte, povešave. Lubje sivo, grobo luskasto. Iglice kratke (1,8-2,5 cm), v gostih šopih po 20 in več skupaj, tanke, ostro koničaste, gladke, svetlo sivo-modre, sivo-zelene do temno modro-zelene. Cvetovi ločeni moški in ženski, moški v debelih mačicah, rumeno-rjavi. Cvetenje: september-oktober. Storži temno zeleni do rjavi, široko ovalni, s širokimi, tankimi luskami, razpadejo že na drevesu. Trpežno, dolgo živeče drevo, dobro prenaša mestno okolje, mraz, vročino in sušo.

Rastline izrazito sončnih rastišč potrebujejo in prenesejo veliko neposrednega sončnega obsevanja, npr. vrtnice, še bolj naskalni mleček, rakitovec in homulice, veliko rastlin za skalnjake, kaktusi itd. Čeprav je pogosto, pa ni nujno, da te rastline hkrati prenesejo sušo, tako potrebujejo vrtnice veliko vode in hranil ter bogata, globoka, rodovitna tla, med tem ko lahko bela homulica preživi tudi več tednov v suhih tleh brez dežja ali zalivanja, in normalno raste tudi v revnih, peščenih tleh.
Iglavci imajo olesenela stebla (torej debla in veje), imenujemo jih tudi lesnate rastline ali drevnina. Listi iglavcev so preoblikovani v iglice ali luske, pogosto so trdi, usnjati.
Listi ali iglice ostanejo na rastlini več let zapored, navadno 2-5 let. Zimzelene zelnate trajnice pozimi ohranijo nadzemne dele. V naših opisih te rastline imenujemo zimzelene, sicer pa je zanje pogost tudi izraz vednozelene.
Rastlina ob primernih drugih rastnih pogojih prenese mraz do -23 °C.
Propustna ali suha tla so lahka in rahla, vsaj delno peščena, v njih voda ne zastaja, temveč relativno hitro odteče v globlje plasti; takšna tla so bolj zračna in toplejša, a tudi bolj suha in navadno manj humozna, na takšnih rastiščih se pogosto pojavlja suša (npr. skalnjaki, suhozidi, ob poteh, na izrazito sončnih pobočjih, na prodnatih tleh, tudi na gramozni podlagi v naseljih in blizu zgradb...), rastline takšnih rastišč potrebujejo dobro odcedna tla, brez težav prenesejo sušo, ne prenašajo pa stalne mokrote ali celo poplavljenosti.
Lesnata rastlina, navadno z izrazitim deblom in krošnjo. Drevo je lahko tudi večdebelno. Krošnja je različno oblikovana, redka ali gosta, simetrična ali neenakomerno oblikovana. Večina dreves doseže višino več kot 3 m.
S to kategorijo smo med opisanimi rastlinami označili tiste, ki so posebno odporne, ne potrebujejo veliko vzdrževanja in so tako primerne tudi za sajenje v javnih nasadih.