Cornus "Stellar Pink"

Latinski izrazi:

Cornus "Stellar Pink"

Cornus "Rutgan"

Cornus kousa "Stellar Pink"

Slovenski izrazi:

dren "Stellar Pink"

svib "Stellar Pink"

Cornus "Stellar Pink" znano tudi kot dren "Stellar Pink" je Velik, košat, počasi rastoč listopaden grm (5-7 m), lahko tudi majhno, večdebelno drevo. Rast izrazito gosta, enakomerno široka (do 4-6 m), stranske veje vodoravne, rahlo povešene. Listi široko ovalni, nagubani, temno zeleni, spodaj modro-zeleni, jeseni živo rdeči. Cvetovi zeleni, drobni, v okroglih socvetjih, obdani s 4 širokimi ovršnimi listi (do 6 cm) svetlo roza do živo roza barve. Cvetenje: maj-junij. Plodov ni. Sorta je križanec med Cornus florida in C. kousa.

Te rastline najbolje uspevajo na sončnih do delno senčnih legah. Običajno prenesejo več sonca in vročine, če imajo na voljo dovolj vlage; v delni ali rahli senci so njihove potrebe po vlagi navadno manjše.
Listavci imajo olesenela stebla (torej debla in veje), imenujemo jih tudi lesnate rastline ali drevnina. Listi so večinoma široki, mehki in tanki.
Rastlina vsako pomlad razvije nove liste ali iglice, ki jeseni odpadejo. Pri zelnatih rastlinah lahko jeseni propade celoten nadzemni del (listi in stebla) in ponovno zraste spomladi.
Rastlina ob primernih drugih rastnih pogojih prenese mraz do -23 °C.
Propustna ali suha tla so lahka in rahla, vsaj delno peščena, v njih voda ne zastaja, temveč relativno hitro odteče v globlje plasti; takšna tla so bolj zračna in toplejša, a tudi bolj suha in navadno manj humozna, na takšnih rastiščih se pogosto pojavlja suša (npr. skalnjaki, suhozidi, ob poteh, na izrazito sončnih pobočjih, na prodnatih tleh, tudi na gramozni podlagi v naseljih in blizu zgradb...), rastline takšnih rastišč potrebujejo dobro odcedna tla, brez težav prenesejo sušo, ne prenašajo pa stalne mokrote ali celo poplavljenosti.
Lesnata rastlina, ki je že pri tleh razrasla v več glavnih in stranskih vej, praviloma nima glavnega debla. Krošnja je različno oblikovana, redka ali gosta, simetrična ali neenakomerno oblikovana. Večina grmovnic doseže višino 1-2 m, lahko pa so bistveno večje (do 8 m) ali zelo nizke, tudi polegle.