Latinski izrazi:
Abies alba
Abies pectinata
Slovenski izrazi:
bela jelka
navadna jelka
Abies alba znano tudi kot bela jelka je Veliko, pokončno, zimzeleno drevo, iglavec (V 25-45 m, Š 4-6 m). Krošnja stožčasta, enakomerna, starejša jajčasta do ovalna, z značilno zaobljenim vrhom. Lubje mladih poganjkov gladko, rahlo dlakavo, svetlo rjavo-sivo; starejše srebrno sivo do temno sivo, luskasto. Veje razprte, vodoravne. Iglice ploščate, črtalaste (1,5-3,5 cm), z zaokroženim vrhom, gladke, bleščeče, temno zelene, spodaj svetlejše, z dvema vzdolžnima belima črtama. Cvetovi manj opazni, v ločenih moških in ženskih socvetjih na isti rastlini. Plodovi storži, ovalni (12-20 cm), temno rjavi. Najbolje uspeva v globokih, zmerno vlažnih tleh, na rastiščih z višjo zračno vlago. Zelo dobro prenaša zasenčenost.
-
Te rastline najbolje uspevajo na sončnih do delno senčnih legah. Običajno prenesejo več sonca in vročine, če imajo na voljo dovolj vlage; v delni ali rahli senci so njihove potrebe po vlagi navadno manjše.
-
Iglavci imajo olesenela stebla (torej debla in veje), imenujemo jih tudi lesnate rastline ali drevnina. Listi iglavcev so preoblikovani v iglice ali luske, pogosto so trdi, usnjati.
-
Listi ali iglice ostanejo na rastlini več let zapored, navadno 2-5 let. Zimzelene zelnate trajnice pozimi ohranijo nadzemne dele. V naših opisih te rastline imenujemo zimzelene, sicer pa je zanje pogost tudi izraz vednozelene.
-
Rastlina ob primernih drugih rastnih pogojih prenese mraz do -23 °C.
-
Propustna ali suha tla so lahka in rahla, vsaj delno peščena, v njih voda ne zastaja, temveč relativno hitro odteče v globlje plasti; takšna tla so bolj zračna in toplejša, a tudi bolj suha in navadno manj humozna, na takšnih rastiščih se pogosto pojavlja suša (npr. skalnjaki, suhozidi, ob poteh, na izrazito sončnih pobočjih, na prodnatih tleh, tudi na gramozni podlagi v naseljih in blizu zgradb...), rastline takšnih rastišč potrebujejo dobro odcedna tla, brez težav prenesejo sušo, ne prenašajo pa stalne mokrote ali celo poplavljenosti.
-
Lesnata rastlina, navadno z izrazitim deblom in krošnjo. Drevo je lahko tudi večdebelno. Krošnja je različno oblikovana, redka ali gosta, simetrična ali neenakomerno oblikovana. Večina dreves doseže višino več kot 3 m.
-
S to kategorijo smo med opisanimi rastlinami označili tiste, ki so posebno odporne, ne potrebujejo veliko vzdrževanja in so tako primerne tudi za sajenje v javnih nasadih.