Daphne mezereum "Rubra"

Latinski izrazi:

Daphne mezereum "Rubra"

Slovenski izrazi:

navadni volčin "Rubra"

Daphne mezereum "Rubra" znano tudi kot navadni volčin "Rubra" je Majhen, pokončen listopaden grm (V 1-1,5 m, Š 0,8-1,5 m). Krošnja redka, svetla. Listi podolgovato suličasti (8-12 cm), gladki, zeleni do sivo-zeleni, spodaj modro-zeleni. Cvetovi številni, drobni (1 cm), v šopastih socvetjih, temno lila-roza, zelo dišeči. Cvetenje: marec-april. Plod okrogel (6-8 mm), mesnat, rdeč, neužiten. Zorenje: maj-julij.

Rastline, ki najbolje uspevajo v polsenci, sicer potrebujejo nekaj ur sonca dnevno, da lahko normalno rastejo in cvetijo, vendar bi jim močna sončna pripeka ali predolga izpostavljenost soncu škodila. Pomembno je, da rastlina ni izpostavljena soncu in vročini v opoldanskih in zgodnjih popoldanskih urah, doseže pa jo jutranje, dopoldansko ali večerno sonce. Polsenčna lega lahko pomeni, da je rastišče del dneva obsijano s soncem, ali da je senca prekinjena z manjšimi sončnimi lisami, ko je na primer pod redkimi krošnjami listavcev ali ob leseni ograji, v kateri so med deskami presledki.
Listavci imajo olesenela stebla (torej debla in veje), imenujemo jih tudi lesnate rastline ali drevnina. Listi so večinoma široki, mehki in tanki.
Rastlina vsako pomlad razvije nove liste ali iglice, ki jeseni odpadejo. Pri zelnatih rastlinah lahko jeseni propade celoten nadzemni del (listi in stebla) in ponovno zraste spomladi.
Rastlina ob primernih drugih rastnih pogojih prenese mraz do -23 °C.
Propustna ali suha tla so lahka in rahla, vsaj delno peščena, v njih voda ne zastaja, temveč relativno hitro odteče v globlje plasti; takšna tla so bolj zračna in toplejša, a tudi bolj suha in navadno manj humozna, na takšnih rastiščih se pogosto pojavlja suša (npr. skalnjaki, suhozidi, ob poteh, na izrazito sončnih pobočjih, na prodnatih tleh, tudi na gramozni podlagi v naseljih in blizu zgradb...), rastline takšnih rastišč potrebujejo dobro odcedna tla, brez težav prenesejo sušo, ne prenašajo pa stalne mokrote ali celo poplavljenosti.
Plodovi teh rastlin praviloma niso primerni za prehrano ljudi, zato jih ne uživamo. Lahko imajo pomembno okrasno vrednost, ali pa predstavljajo hrano za nekatere prostoživeče živali (npr. ptice pevke).
Lesnata rastlina, ki je že pri tleh razrasla v več glavnih in stranskih vej, praviloma nima glavnega debla. Krošnja je različno oblikovana, redka ali gosta, simetrična ali neenakomerno oblikovana. Večina grmovnic doseže višino 1-2 m, lahko pa so bistveno večje (do 8 m) ali zelo nizke, tudi polegle.

Nazaj v enciklopedijo

MOGA d.o.o.

Družba za urejanje okolja

Zemljičeva ulica 21
2000 Maribor
Slovenija

Sedež podjetja in storitvene dejavnosti
+386 (0)2 4716310
[email protected]

Vrtni center
+386 (0)2 4716313
[email protected]