Latinski izrazi:
Abies balsamea "Piccolo"
Slovenski izrazi:
balzamova jelka "Piccolo"
dišeča jelka "Piccolo"
Abies balsamea "Piccolo" znano tudi kot balzamova jelka "Piccolo" je Majhna, kompaktna, zelo počasi rastoča zimzelena grmovnica, iglavec (V 0,4-0,5 m, Š 0,7-0,8 m). Krošnja blazinasta, sploščena, gosta. Veje kratke, razprte, močno razrasle, vršički pokončni. Iglice spiralno razporejene po poganjku, ploščate, črtalaste (1,5-2 cm), gladke, temno zelene, spodaj svetlo belo-zelene, z dvema belima črtama. Cvetovi in plodovi manj opazni ali jih ni. Dobro odporna na mraz, prenaša močno zasenčenost. Najbolje uspeva v globokih, hranilnih, zmerno vlažnih tleh, na rastiščih z višjo zračno vlago.
-
Te rastline najbolje uspevajo na sončnih do delno senčnih legah. Običajno prenesejo več sonca in vročine, če imajo na voljo dovolj vlage; v delni ali rahli senci so njihove potrebe po vlagi navadno manjše.
-
Iglavci imajo olesenela stebla (torej debla in veje), imenujemo jih tudi lesnate rastline ali drevnina. Listi iglavcev so preoblikovani v iglice ali luske, pogosto so trdi, usnjati.
-
Listi ali iglice ostanejo na rastlini več let zapored, navadno 2-5 let. Zimzelene zelnate trajnice pozimi ohranijo nadzemne dele. V naših opisih te rastline imenujemo zimzelene, sicer pa je zanje pogost tudi izraz vednozelene.
-
Rastlina ob primernih drugih rastnih pogojih prenese mraz do -23 °C.
-
Propustna ali suha tla so lahka in rahla, vsaj delno peščena, v njih voda ne zastaja, temveč relativno hitro odteče v globlje plasti; takšna tla so bolj zračna in toplejša, a tudi bolj suha in navadno manj humozna, na takšnih rastiščih se pogosto pojavlja suša (npr. skalnjaki, suhozidi, ob poteh, na izrazito sončnih pobočjih, na prodnatih tleh, tudi na gramozni podlagi v naseljih in blizu zgradb...), rastline takšnih rastišč potrebujejo dobro odcedna tla, brez težav prenesejo sušo, ne prenašajo pa stalne mokrote ali celo poplavljenosti.
-
Lesnata rastlina, ki je že pri tleh razrasla v več glavnih in stranskih vej, praviloma nima glavnega debla. Krošnja je različno oblikovana, redka ali gosta, simetrična ali neenakomerno oblikovana. Večina grmovnic doseže višino 1-2 m, lahko pa so bistveno večje (do 8 m) ali zelo nizke, tudi polegle.