Laurus nobilis

Latinski izrazi:

Laurus nobilis

Slovenski izrazi:

navadni lovor

Laurus nobilis znano tudi kot navadni lovor je Srednje veliko, pokončno, pogojno prezimno (min. -12 °C), zimzeleno drevo ali grm (V 10-12 m, Š 5-8 m). Veje pokončne do razprte. Listi široko suličasti, usnjati, gladki, zgoraj bleščeči, temno zeleni do olivno zeleni, dišeči. Cvetovi drobni, v socvetjih, svetlo rumeni do beli. Cvetenje: april-maj. Plodovi: okrogli (5 mm), temno modri do rjavi. Potrebuje zelo dobro odcedna, delno peščena tla in toplo, zavetno lego. Gojimo kot posodovko, z zimsko zaščito lahko prezimi tudi na prostem.

Te rastline najbolje uspevajo na sončnih do delno senčnih legah. Običajno prenesejo več sonca in vročine, če imajo na voljo dovolj vlage; v delni ali rahli senci so njihove potrebe po vlagi navadno manjše.
Listavci imajo olesenela stebla (torej debla in veje), imenujemo jih tudi lesnate rastline ali drevnina. Listi so večinoma široki, mehki in tanki.
Listi ali iglice ostanejo na rastlini več let zapored, navadno 2-5 let. Zimzelene zelnate trajnice pozimi ohranijo nadzemne dele. V naših opisih te rastline imenujemo zimzelene, sicer pa je zanje pogost tudi izraz vednozelene.
Rastlina ob primernih drugih rastnih pogojih prenese mraz do -18 °C.
Propustna ali suha tla so lahka in rahla, vsaj delno peščena, v njih voda ne zastaja, temveč relativno hitro odteče v globlje plasti; takšna tla so bolj zračna in toplejša, a tudi bolj suha in navadno manj humozna, na takšnih rastiščih se pogosto pojavlja suša (npr. skalnjaki, suhozidi, ob poteh, na izrazito sončnih pobočjih, na prodnatih tleh, tudi na gramozni podlagi v naseljih in blizu zgradb...), rastline takšnih rastišč potrebujejo dobro odcedna tla, brez težav prenesejo sušo, ne prenašajo pa stalne mokrote ali celo poplavljenosti.
Lesnata rastlina, navadno z izrazitim deblom in krošnjo. Drevo je lahko tudi večdebelno. Krošnja je različno oblikovana, redka ali gosta, simetrična ali neenakomerno oblikovana. Večina dreves doseže višino več kot 3 m.