Ligustrum vulgare

Latinski izrazi:

Ligustrum vulgare

Slovenski izrazi:

navadna kalina

navadni liguster

Ligustrum vulgare znano tudi kot navadna kalina je Velika, široka, hitro rastoča, delno listopadna grmovnica (V 2,5-5 m, Š 3-4 m). Veje gosto razrasle, pokončne do razprte, lokasto upognjene. Listi široko ovalni (4-6 cm), gladki, bleščeči, temno zeleni, spodaj svetlo zeleni do sivo-zeleni. Cvetovi drobni, v latastih socvetjih (6-8 cm), smetanasto beli, dišeči. Cvetenje: junij-julij. Plodovi okrogli (5-7 mm), gladki, bleščeče črni. Privablja metulje, čebele in ptice. Nezahtevna grmovnica, zelo dobro prenaša obrezovanje, veter, mestno okolje in poletno vročino.

Rastline iz te skupine načeloma enako dobro uspevajo na različnih legah, ne glede na količino sončnega obsevanja. Navadno potrebujejo na sončnih rastiščih več vlage kot na senčnih, na soncu lahko tudi bolj bogato cvetijo.
V tej skupini so zbrane rastline, ki so posebno primerne za geometrijsko oblikovane, redno strižene žive meje in jih najpogosteje tudi tako uporabljamo, npr. pacipresa, klek, tisa, gaber, liguster. Praviloma zelo dobro prenašajo redno obrezovanje, so manj zahtevne, odporne in dolgoživeče.
Listavci imajo olesenela stebla (torej debla in veje), imenujemo jih tudi lesnate rastline ali drevnina. Listi so večinoma široki, mehki in tanki.
Listi ali iglice ostanejo na rastlini čez zimo in odpadejo spomladi, preden se razvijejo novi. Te rastline imenujemo tudi prezimno zelene. Del listov ali iglic lahko odpade že jeseni ali čez zimo. Na odpadanje lahko vplivajo tudi zimske temperature, tako so nekatere rastline v milejših zimah zimzelene, v mrzlih zimah pa listopadne.
Rastlina ob primernih drugih rastnih pogojih prenese mraz do -23 °C.
Propustna ali suha tla so lahka in rahla, vsaj delno peščena, v njih voda ne zastaja, temveč relativno hitro odteče v globlje plasti; takšna tla so bolj zračna in toplejša, a tudi bolj suha in navadno manj humozna, na takšnih rastiščih se pogosto pojavlja suša (npr. skalnjaki, suhozidi, ob poteh, na izrazito sončnih pobočjih, na prodnatih tleh, tudi na gramozni podlagi v naseljih in blizu zgradb...), rastline takšnih rastišč potrebujejo dobro odcedna tla, brez težav prenesejo sušo, ne prenašajo pa stalne mokrote ali celo poplavljenosti.
Plodovi teh rastlin praviloma niso primerni za prehrano ljudi, zato jih ne uživamo. Lahko imajo pomembno okrasno vrednost, ali pa predstavljajo hrano za nekatere prostoživeče živali (npr. ptice pevke).
Lesnata rastlina, ki je že pri tleh razrasla v več glavnih in stranskih vej, praviloma nima glavnega debla. Krošnja je različno oblikovana, redka ali gosta, simetrična ali neenakomerno oblikovana. Večina grmovnic doseže višino 1-2 m, lahko pa so bistveno večje (do 8 m) ali zelo nizke, tudi polegle.
S to kategorijo smo med opisanimi rastlinami označili tiste, ki so posebno odporne, ne potrebujejo veliko vzdrževanja in so tako primerne tudi za sajenje v javnih nasadih.

Nazaj v enciklopedijo

MOGA d.o.o.

Družba za urejanje okolja

Zemljičeva ulica 21
2000 Maribor
Slovenija

Sedež podjetja in storitvene dejavnosti
+386 (0)2 4716310
[email protected]

Vrtni center
+386 (0)2 4716313
[email protected]