Lonicera xylosteum

Latinski izrazi:

Lonicera xylosteum

Slovenski izrazi:

puhastolistno kosteničevje

Lonicera xylosteum znano tudi kot puhastolistno kosteničevje je Srednje velika, široka listopadna grmovnica (V 2-3 m, Š 2-2,5 m). Veje pokončne do razprte, lokasto upognjene. Listi ovalni (4-7 cm), mehko dlakavi, temno zeleni, spodaj svetlo zeleni. Cvetovi majhni (2 cm), beli do svetlo rumeni. Cvetenje: maj-junij. Plodovi okrogli (4-6 mm), mesnati, rdeči. Privablja metulje, čebele in ptice.

Rastline iz te skupine načeloma enako dobro uspevajo na različnih legah, ne glede na količino sončnega obsevanja. Navadno potrebujejo na sončnih rastiščih več vlage kot na senčnih, na soncu lahko tudi bolj bogato cvetijo.
Listavci imajo olesenela stebla (torej debla in veje), imenujemo jih tudi lesnate rastline ali drevnina. Listi so večinoma široki, mehki in tanki.
Rastlina vsako pomlad razvije nove liste ali iglice, ki jeseni odpadejo. Pri zelnatih rastlinah lahko jeseni propade celoten nadzemni del (listi in stebla) in ponovno zraste spomladi.
Rastlina ob primernih drugih rastnih pogojih prenese mraz do -23 °C.
Propustna ali suha tla so lahka in rahla, vsaj delno peščena, v njih voda ne zastaja, temveč relativno hitro odteče v globlje plasti; takšna tla so bolj zračna in toplejša, a tudi bolj suha in navadno manj humozna, na takšnih rastiščih se pogosto pojavlja suša (npr. skalnjaki, suhozidi, ob poteh, na izrazito sončnih pobočjih, na prodnatih tleh, tudi na gramozni podlagi v naseljih in blizu zgradb...), rastline takšnih rastišč potrebujejo dobro odcedna tla, brez težav prenesejo sušo, ne prenašajo pa stalne mokrote ali celo poplavljenosti.
Plodovi teh rastlin praviloma niso primerni za prehrano ljudi, zato jih ne uživamo. Lahko imajo pomembno okrasno vrednost, ali pa predstavljajo hrano za nekatere prostoživeče živali (npr. ptice pevke).
Lesnata rastlina, ki je že pri tleh razrasla v več glavnih in stranskih vej, praviloma nima glavnega debla. Krošnja je različno oblikovana, redka ali gosta, simetrična ali neenakomerno oblikovana. Večina grmovnic doseže višino 1-2 m, lahko pa so bistveno večje (do 8 m) ali zelo nizke, tudi polegle.
S to kategorijo smo med opisanimi rastlinami označili tiste, ki so posebno odporne, ne potrebujejo veliko vzdrževanja in so tako primerne tudi za sajenje v javnih nasadih.

Nazaj v enciklopedijo

MOGA d.o.o.

Družba za urejanje okolja

Zemljičeva ulica 21
2000 Maribor
Slovenija

Sedež podjetja in storitvene dejavnosti
+386 (0)2 4716310
[email protected]

Vrtni center
+386 (0)2 4716313
[email protected]