Physocarpus opulifolius

Latinski izrazi:

Physocarpus opulifolius

Spiraea opulifolia

Slovenski izrazi:

mešičkar

Physocarpus opulifolius znano tudi kot mešičkar je Velika, pokončna, hitro rastoča listopadna grmovnica (V 2,5-4 m, Š 2-3 m). Veje pokončne do razprte, delno lokasto povešene. Lubje svetlo rjavo, se lušči v trakovih, okrasno. Listi široko jajčasti (3-8 cm), plitvo dlanasto narezani, z nazobčanim robom, svetlo do temno zeleni, jeseni rumeni do rjavo-rumeni. Cvetovi številni, v kobulastih socvetjih (4-7 cm), enostavni (0,5 cm), zelo dišeči, beli, lahko z roza nadihom. Cvetenje: maj-junij. Plodovi suhi mešički (do 0,5 cm), v kobulastih soplodjih, rjavi, okrasni. Zorenje: avgust-oktober. Privablja metulje in čebele. Nezahtevna, prilagodljiva grmovnica, zelo dobro prenaša mestno okolje, veter in mraz.
  • Te rastline najbolje uspevajo na sončnih do delno senčnih legah. Običajno prenesejo več sonca in vročine, če imajo na voljo dovolj vlage; v delni ali rahli senci so njihove potrebe po vlagi navadno manjše.
  • Listavci imajo olesenela stebla (torej debla in veje), imenujemo jih tudi lesnate rastline ali drevnina. Listi so večinoma široki, mehki in tanki.
  • Rastlina vsako pomlad razvije nove liste ali iglice, ki jeseni odpadejo. Pri zelnatih rastlinah lahko jeseni propade celoten nadzemni del (listi in stebla) in ponovno zraste spomladi.
  • Rastlina ob primernih drugih rastnih pogojih prenese mraz do -23 °C.
  • Propustna ali suha tla so lahka in rahla, vsaj delno peščena, v njih voda ne zastaja, temveč relativno hitro odteče v globlje plasti; takšna tla so bolj zračna in toplejša, a tudi bolj suha in navadno manj humozna, na takšnih rastiščih se pogosto pojavlja suša (npr. skalnjaki, suhozidi, ob poteh, na izrazito sončnih pobočjih, na prodnatih tleh, tudi na gramozni podlagi v naseljih in blizu zgradb...), rastline takšnih rastišč potrebujejo dobro odcedna tla, brez težav prenesejo sušo, ne prenašajo pa stalne mokrote ali celo poplavljenosti.
  • Lesnata rastlina, ki je že pri tleh razrasla v več glavnih in stranskih vej, praviloma nima glavnega debla. Krošnja je različno oblikovana, redka ali gosta, simetrična ali neenakomerno oblikovana. Večina grmovnic doseže višino 1-2 m, lahko pa so bistveno večje (do 8 m) ali zelo nizke, tudi polegle.
  • S to kategorijo smo med opisanimi rastlinami označili tiste, ki so posebno odporne, ne potrebujejo veliko vzdrževanja in so tako primerne tudi za sajenje v javnih nasadih.
Moga d.o.o.
MOGA d.o.o.

Družba za urejanje okolja

Zemljičeva ulica 21
2000 Maribor
Slovenija

Sedež podjetja in storitvene dejavnosti
+386 (0)2 4716310
[email protected]

Vrtni center
+386 (0)2 4716313
[email protected]

Filtri
Razvrsti
Pogled