Acer pseudoplatanus "Prinz Handjery"

Latinski izrazi:

Acer pseudoplatanus "Prinz Handjery"

Slovenski izrazi:

beli javor "Prinz Handjery"

gorski javor "Prinz Handjery"

Acer pseudoplatanus "Prinz Handjery" znano tudi kot beli javor "Prinz Handjery" je Majhno, pokončno, široko, počasi rastoče listopadno drevo (V 5-7 m, odvisno tudi od višine cepljenja, Š 5-8 m). Krošnja široko kroglasta. Lubje mladih poganjkov sivo do olivno zeleno, starejše pisano, sivo do svetlo rjavo, luskasto, okrasno. Listi široko dlanasti (15-20 cm), 5-krpi, krpe nekoliko globlje izrezane, s široko koničastimi vršički; rob plitvo, neizrazito nazobčan, zobci kratki, rahlo zaokroženi; listi mladi svetlo vijolično-rdečkasti, starejši rumeni z roza nadihom, pozneje rumeno-zeleni; spodaj svetlo rdeče-vijolični in rahlo sivo-dlakavi; jeseni rumeni. Cvetovi zeleno-rumeni. Cvetenje: april-maj. Plodovi krilati oreški, v parih (oster, skoraj pravi kot), svetlo rjavi. Zorenje: september-oktober. Dobro prenaša veter in mraz.

Te rastline najbolje uspevajo na sončnih do delno senčnih legah. Običajno prenesejo več sonca in vročine, če imajo na voljo dovolj vlage; v delni ali rahli senci so njihove potrebe po vlagi navadno manjše.
Listavci imajo olesenela stebla (torej debla in veje), imenujemo jih tudi lesnate rastline ali drevnina. Listi so večinoma široki, mehki in tanki.
Rastlina vsako pomlad razvije nove liste ali iglice, ki jeseni odpadejo. Pri zelnatih rastlinah lahko jeseni propade celoten nadzemni del (listi in stebla) in ponovno zraste spomladi.
Rastlina ob primernih drugih rastnih pogojih prenese mraz do -23 °C.
Propustna ali suha tla so lahka in rahla, vsaj delno peščena, v njih voda ne zastaja, temveč relativno hitro odteče v globlje plasti; takšna tla so bolj zračna in toplejša, a tudi bolj suha in navadno manj humozna, na takšnih rastiščih se pogosto pojavlja suša (npr. skalnjaki, suhozidi, ob poteh, na izrazito sončnih pobočjih, na prodnatih tleh, tudi na gramozni podlagi v naseljih in blizu zgradb...), rastline takšnih rastišč potrebujejo dobro odcedna tla, brez težav prenesejo sušo, ne prenašajo pa stalne mokrote ali celo poplavljenosti.
Lesnata rastlina, navadno z izrazitim deblom in krošnjo. Drevo je lahko tudi večdebelno. Krošnja je različno oblikovana, redka ali gosta, simetrična ali neenakomerno oblikovana. Večina dreves doseže višino več kot 3 m.
S to kategorijo smo med opisanimi rastlinami označili tiste, ki so posebno odporne, ne potrebujejo veliko vzdrževanja in so tako primerne tudi za sajenje v javnih nasadih.
Listi ali iglice mnogih listopadnih rastlin se jeseni, preden odpadejo, navadno obarvajo, največkrat v rumene, oranžne in/ali rdeče odtenke. Izrazita jesenska rdeča ali podobna obarvanost se pojavi tudi pri nekaterih zimzelenih rastlinah, ki jim listi/iglice jeseni ne odpadejo. Jesenska obarvanost je odvisna tudi od splošnega stanja rastline, oskrbe, vremena in rastišča. Običajno se listje jeseni bolj obarva, če je vreme suho in če so večje temperaturne razlike med dnevom in nočjo, bolj se obarva na suhih, peščenih tleh z manj dušika. Pri gojenih rastlinah poznamo številne sorte, pri katerih je jesenska obarvanost listov drugačna ali izrazitejša kot pri osnovni vrsti.

Nazaj v enciklopedijo

MOGA d.o.o.

Družba za urejanje okolja

Zemljičeva ulica 21
2000 Maribor
Slovenija

Sedež podjetja in storitvene dejavnosti
+386 (0)2 4716310
[email protected]

Vrtni center
+386 (0)2 4716313
[email protected]