Poncirus trifoliata

Latinski izrazi:

Poncirus trifoliata

Citrus trifoliata

Slovenski izrazi:

trilistni citronovec

trnati oranževec

Poncirus trifoliata znano tudi kot trilistni citronovec je Velika, široka, listopadna grmovnica ali majhno, pogosto večdebelno drevo (V 3-5 m, Š 3-4 m). Veje zelene, starejše svetlo sivo-rjave, gosto razrasle, z močnimi trni (3-5 cm). Listi trokrpi (5-10 cm), lističi široko jajčasti, nekoliko usnjati, temno zeleni. Cvetovi čašasti (4-6 cm), enostavni, smetanasto beli, zelo dišeči. Cvetenje: maj. Plod okrogel (2-3 cm), mehko dlakav, mesnat, zeleno-rumen do rumeno-oranžen. Zorenje: oktober-november. Najbolje uspeva na sončnem, zavetnem mestu.

Te rastline najbolje uspevajo na sončnih do delno senčnih legah. Običajno prenesejo več sonca in vročine, če imajo na voljo dovolj vlage; v delni ali rahli senci so njihove potrebe po vlagi navadno manjše.
V tej skupini so zbrane rastline, ki so posebno primerne za geometrijsko oblikovane, redno strižene žive meje in jih najpogosteje tudi tako uporabljamo, npr. pacipresa, klek, tisa, gaber, liguster. Praviloma zelo dobro prenašajo redno obrezovanje, so manj zahtevne, odporne in dolgoživeče.
Listavci imajo olesenela stebla (torej debla in veje), imenujemo jih tudi lesnate rastline ali drevnina. Listi so večinoma široki, mehki in tanki.
Rastlina vsako pomlad razvije nove liste ali iglice, ki jeseni odpadejo. Pri zelnatih rastlinah lahko jeseni propade celoten nadzemni del (listi in stebla) in ponovno zraste spomladi.
Rastlina ob primernih drugih rastnih pogojih prenese mraz do -23 °C.
Propustna ali suha tla so lahka in rahla, vsaj delno peščena, v njih voda ne zastaja, temveč relativno hitro odteče v globlje plasti; takšna tla so bolj zračna in toplejša, a tudi bolj suha in navadno manj humozna, na takšnih rastiščih se pogosto pojavlja suša (npr. skalnjaki, suhozidi, ob poteh, na izrazito sončnih pobočjih, na prodnatih tleh, tudi na gramozni podlagi v naseljih in blizu zgradb...), rastline takšnih rastišč potrebujejo dobro odcedna tla, brez težav prenesejo sušo, ne prenašajo pa stalne mokrote ali celo poplavljenosti.
Lesnata rastlina, navadno z izrazitim deblom in krošnjo. Drevo je lahko tudi večdebelno. Krošnja je različno oblikovana, redka ali gosta, simetrična ali neenakomerno oblikovana. Večina dreves doseže višino več kot 3 m.
Listi ali iglice mnogih listopadnih rastlin se jeseni, preden odpadejo, navadno obarvajo, največkrat v rumene, oranžne in/ali rdeče odtenke. Izrazita jesenska rdeča ali podobna obarvanost se pojavi tudi pri nekaterih zimzelenih rastlinah, ki jim listi/iglice jeseni ne odpadejo. Jesenska obarvanost je odvisna tudi od splošnega stanja rastline, oskrbe, vremena in rastišča. Običajno se listje jeseni bolj obarva, če je vreme suho in če so večje temperaturne razlike med dnevom in nočjo, bolj se obarva na suhih, peščenih tleh z manj dušika. Pri gojenih rastlinah poznamo številne sorte, pri katerih je jesenska obarvanost listov drugačna ali izrazitejša kot pri osnovni vrsti.

Nazaj v enciklopedijo

MOGA d.o.o.

Družba za urejanje okolja

Zemljičeva ulica 21
2000 Maribor
Slovenija

Sedež podjetja in storitvene dejavnosti
+386 (0)2 4716310
[email protected]

Vrtni center
+386 (0)2 4716313
[email protected]