Prunus laurocerasus "Otto Luyken"

Latinski izrazi:

Prunus laurocerasus "Otto Luyken"

Slovenski izrazi:

lovorikovec "Otto Luyken"

Prunus laurocerasus "Otto Luyken" znano tudi kot lovorikovec "Otto Luyken" je Majhna, nizka, široko razrasla, zimzelena okrasna grmovnica (V 1,2-1,5 m, Š 2,5-3 m). Listi zelo ozko suličasti (6-10 cm), gladki, bleščeči, temno zeleni, spodaj svetlejši. Cvetovi v pokončnih grozdastih socvetjih (10-12 cm), enostavni (1 cm), beli, dišeči. Cvetenje: maj, posebno bogato cveti. Plodovi okrogli (1 cm), mesnati, bleščeči, temno rdeči do črni. Zorenje: avgust-september. Najbolje uspeva v zavetni legi, zaščiten pred mrzlim suhim vetrom, na zmerno vlažnih, globokih, bogatih tleh. Dobro prenaša poletno sušo in vročino, senco, obrezovanje in sol v tleh. Zelo odporna na mraz.

Rastline iz te skupine načeloma enako dobro uspevajo na različnih legah, ne glede na količino sončnega obsevanja. Navadno potrebujejo na sončnih rastiščih več vlage kot na senčnih, na soncu lahko tudi bolj bogato cvetijo.
Listavci imajo olesenela stebla (torej debla in veje), imenujemo jih tudi lesnate rastline ali drevnina. Listi so večinoma široki, mehki in tanki.
Listi ali iglice ostanejo na rastlini več let zapored, navadno 2-5 let. Zimzelene zelnate trajnice pozimi ohranijo nadzemne dele. V naših opisih te rastline imenujemo zimzelene, sicer pa je zanje pogost tudi izraz vednozelene.
Rastlina ob primernih drugih rastnih pogojih prenese mraz do -23 °C.
Propustna ali suha tla so lahka in rahla, vsaj delno peščena, v njih voda ne zastaja, temveč relativno hitro odteče v globlje plasti; takšna tla so bolj zračna in toplejša, a tudi bolj suha in navadno manj humozna, na takšnih rastiščih se pogosto pojavlja suša (npr. skalnjaki, suhozidi, ob poteh, na izrazito sončnih pobočjih, na prodnatih tleh, tudi na gramozni podlagi v naseljih in blizu zgradb...), rastline takšnih rastišč potrebujejo dobro odcedna tla, brez težav prenesejo sušo, ne prenašajo pa stalne mokrote ali celo poplavljenosti.
Plodovi teh rastlin praviloma niso primerni za prehrano ljudi, zato jih ne uživamo. Lahko imajo pomembno okrasno vrednost, ali pa predstavljajo hrano za nekatere prostoživeče živali (npr. ptice pevke).
Lesnata rastlina, ki je že pri tleh razrasla v več glavnih in stranskih vej, praviloma nima glavnega debla. Krošnja je različno oblikovana, redka ali gosta, simetrična ali neenakomerno oblikovana. Večina grmovnic doseže višino 1-2 m, lahko pa so bistveno večje (do 8 m) ali zelo nizke, tudi polegle.
S to kategorijo smo med opisanimi rastlinami označili tiste, ki so posebno odporne, ne potrebujejo veliko vzdrževanja in so tako primerne tudi za sajenje v javnih nasadih.