Taxodium distichum "Pendulum Novum"

Latinski izrazi:

Taxodium distichum "Pendulum Novum"

Taxodium distichum "Novum Pendulum"

Slovenski izrazi:

močvirski taksodij "Pendulum Novum"

močvirski taksodij "Novum Pendulum"

Taxodium distichum "Pendulum Novum" znano tudi kot močvirski taksodij "Pendulum Novum" je Veliko, pokončno, počasi rastoče listopadno drevo, iglavec (V 3-5 m, odvisno tudi od višine cepljenja in od opore, Š 2-3 m). Krošnja široko stožčasta do ozko kupolasta, neenakomerna, slikovita. Veje široko razprte, povešene. Lubje tanko, rdeče-rjavo, starejše plitvo razbrazdano. Iglice izmenično razporejene po poganjku, mehke, ploščate (1-2 cm), živo svetlo zelene, jeseni rumeno-oranžne do oranžno-rdeče. Cvetovi v jajčastih socvetjih, neopazni. Cvetenje: marec-april. Plodovi storži, široko jajčasti do ovalni (2-3 cm), zeleno-rjavi do temno rjavi. Najbolje uspeva v globokih, stalno vlažnih do mokrih tleh, na sončnih, svetlih rastiščih. Prenaša mestno okolje in občasno sušo, zelo dobro prenaša tudi daljša obdobja poplavljenosti in visoko podtalnico.

Rastline izrazito sončnih rastišč potrebujejo in prenesejo veliko neposrednega sončnega obsevanja, npr. vrtnice, še bolj naskalni mleček, rakitovec in homulice, veliko rastlin za skalnjake, kaktusi itd. Čeprav je pogosto, pa ni nujno, da te rastline hkrati prenesejo sušo, tako potrebujejo vrtnice veliko vode in hranil ter bogata, globoka, rodovitna tla, med tem ko lahko bela homulica preživi tudi več tednov v suhih tleh brez dežja ali zalivanja, in normalno raste tudi v revnih, peščenih tleh.
Iglavci imajo olesenela stebla (torej debla in veje), imenujemo jih tudi lesnate rastline ali drevnina. Listi iglavcev so preoblikovani v iglice ali luske, pogosto so trdi, usnjati.
Rastlina vsako pomlad razvije nove liste ali iglice, ki jeseni odpadejo. Pri zelnatih rastlinah lahko jeseni propade celoten nadzemni del (listi in stebla) in ponovno zraste spomladi.
Rastlina ob primernih drugih rastnih pogojih prenese mraz do -23 °C.
Vlažna tla običajno vsebujejo več finih glinenih delcev in manj peska, več humusa in organskih snovi, so nekoliko težja, a ne zbita, voda ne odteče hitro, ampak se dalj časa zadrži med talnimi delci in je tako dolgo dostopna rastlinam. Voda običajno ne stoji, tla so dovolj zračna. Suša se na takšnih rastiščih redko pojavlja. Rastlinam je na voljo bolj ali manj stalna, zmerna vlaga.
Lesnata rastlina, navadno z izrazitim deblom in krošnjo. Drevo je lahko tudi večdebelno. Krošnja je različno oblikovana, redka ali gosta, simetrična ali neenakomerno oblikovana. Večina dreves doseže višino več kot 3 m.
S to kategorijo smo med opisanimi rastlinami označili tiste, ki so posebno odporne, ne potrebujejo veliko vzdrževanja in so tako primerne tudi za sajenje v javnih nasadih.
Listi ali iglice mnogih listopadnih rastlin se jeseni, preden odpadejo, navadno obarvajo, največkrat v rumene, oranžne in/ali rdeče odtenke. Izrazita jesenska rdeča ali podobna obarvanost se pojavi tudi pri nekaterih zimzelenih rastlinah, ki jim listi/iglice jeseni ne odpadejo. Jesenska obarvanost je odvisna tudi od splošnega stanja rastline, oskrbe, vremena in rastišča. Običajno se listje jeseni bolj obarva, če je vreme suho in če so večje temperaturne razlike med dnevom in nočjo, bolj se obarva na suhih, peščenih tleh z manj dušika. Pri gojenih rastlinah poznamo številne sorte, pri katerih je jesenska obarvanost listov drugačna ali izrazitejša kot pri osnovni vrsti.

Nazaj v enciklopedijo

MOGA d.o.o.

Družba za urejanje okolja

Zemljičeva ulica 21
2000 Maribor
Slovenija

Sedež podjetja in storitvene dejavnosti
+386 (0)2 4716310
[email protected]

Vrtni center
+386 (0)2 4716313
[email protected]