Taxus media "Hicksii"

Latinski izrazi:

Taxus media "Hicksii"

Slovenski izrazi:

hibridna tisa "Hicksii"

tisa "Hicksii"

Taxus media "Hicksii" znano tudi kot hibridna tisa "Hicksii" je Velika, pokončna, široka, počasi rastoča zimzelena grmovnica, iglavec (V 5-7 m, Š 3-4 m). Krošnja stebrasta do ovalna, gosta. Veje pokončne do rahlo razprte. Iglice ploščate (2,5-3 cm), bleščeče, temno zelene. Cvetovi enospolni, moški in ženski na različnih rastlinah; moška socvetja zelo številna, rumena, ženski cvetovi zeleni. Cvetenje: marec-april. Plodovi samo na ženskih rastlinah, ovalni (0,8-1 cm), mesnati, sočni, svetlo rdeči. Zorenje: avgust-oktober. Zelo dolgo živeča, trpežna in prilagodljiva vrsta. Najbolje uspeva na bogatih, dobro odcednih, zmerno vlažnih tleh. Dobro prenaša mraz, veter, revna tla, mestno okolje in močno obrezovanje. Primerna za strižene žive meje in strižene oblike. Taxus × media je križanec T. baccata × T. cuspidata.

Te rastline najbolje uspevajo na sončnih do delno senčnih legah. Običajno prenesejo več sonca in vročine, če imajo na voljo dovolj vlage; v delni ali rahli senci so njihove potrebe po vlagi navadno manjše.
V tej skupini so zbrane rastline, ki so posebno primerne za geometrijsko oblikovane, redno strižene žive meje in jih najpogosteje tudi tako uporabljamo, npr. pacipresa, klek, tisa, gaber, liguster. Praviloma zelo dobro prenašajo redno obrezovanje, so manj zahtevne, odporne in dolgoživeče.
Iglavci imajo olesenela stebla (torej debla in veje), imenujemo jih tudi lesnate rastline ali drevnina. Listi iglavcev so preoblikovani v iglice ali luske, pogosto so trdi, usnjati.
Listi ali iglice ostanejo na rastlini več let zapored, navadno 2-5 let. Zimzelene zelnate trajnice pozimi ohranijo nadzemne dele. V naših opisih te rastline imenujemo zimzelene, sicer pa je zanje pogost tudi izraz vednozelene.
Rastlina ob primernih drugih rastnih pogojih prenese mraz do -23 °C.
Propustna ali suha tla so lahka in rahla, vsaj delno peščena, v njih voda ne zastaja, temveč relativno hitro odteče v globlje plasti; takšna tla so bolj zračna in toplejša, a tudi bolj suha in navadno manj humozna, na takšnih rastiščih se pogosto pojavlja suša (npr. skalnjaki, suhozidi, ob poteh, na izrazito sončnih pobočjih, na prodnatih tleh, tudi na gramozni podlagi v naseljih in blizu zgradb...), rastline takšnih rastišč potrebujejo dobro odcedna tla, brez težav prenesejo sušo, ne prenašajo pa stalne mokrote ali celo poplavljenosti.
Lesnata rastlina, ki je že pri tleh razrasla v več glavnih in stranskih vej, praviloma nima glavnega debla. Krošnja je različno oblikovana, redka ali gosta, simetrična ali neenakomerno oblikovana. Večina grmovnic doseže višino 1-2 m, lahko pa so bistveno večje (do 8 m) ali zelo nizke, tudi polegle.
S to kategorijo smo med opisanimi rastlinami označili tiste, ki so posebno odporne, ne potrebujejo veliko vzdrževanja in so tako primerne tudi za sajenje v javnih nasadih.