Thuja occidentalis "Tiny Tim"

Latinski izrazi:

Thuja occidentalis "Tiny Tim"

Slovenski izrazi:

ameriški klek "Tiny Tim"

ameriška tuja "Tiny Tim"

Thuja occidentalis "Tiny Tim" znano tudi kot ameriški klek "Tiny Tim" je Majhna, široka, kompaktna, zelo počasi rastoča zimzelena grmovnica, iglavec (V 0,7-1 m, Š 1-1,5 m). Krošnja gosta, kroglasta do široko kroglasta. Veje kratke, močno razrasle, široko razprte do vodoravne. Iglice goste, luskaste, rombaste do jajčaste (0,3-0,7 cm), usnjate, bleščeče, srednje do temno zelene, pozimi delno rdeče-rjave. Cvetovi in plodovi manj opazni. Nezahtevna grmovnica, prilagodljiva glede tal, zelo dobro prenaša mraz, veter in mestno okolje.

Te rastline najbolje uspevajo na sončnih do delno senčnih legah. Običajno prenesejo več sonca in vročine, če imajo na voljo dovolj vlage; v delni ali rahli senci so njihove potrebe po vlagi navadno manjše.
Iglavci imajo olesenela stebla (torej debla in veje), imenujemo jih tudi lesnate rastline ali drevnina. Listi iglavcev so preoblikovani v iglice ali luske, pogosto so trdi, usnjati.
Listi ali iglice ostanejo na rastlini več let zapored, navadno 2-5 let. Zimzelene zelnate trajnice pozimi ohranijo nadzemne dele. V naših opisih te rastline imenujemo zimzelene, sicer pa je zanje pogost tudi izraz vednozelene.
Rastlina ob primernih drugih rastnih pogojih prenese mraz do -23 °C.
Propustna ali suha tla so lahka in rahla, vsaj delno peščena, v njih voda ne zastaja, temveč relativno hitro odteče v globlje plasti; takšna tla so bolj zračna in toplejša, a tudi bolj suha in navadno manj humozna, na takšnih rastiščih se pogosto pojavlja suša (npr. skalnjaki, suhozidi, ob poteh, na izrazito sončnih pobočjih, na prodnatih tleh, tudi na gramozni podlagi v naseljih in blizu zgradb...), rastline takšnih rastišč potrebujejo dobro odcedna tla, brez težav prenesejo sušo, ne prenašajo pa stalne mokrote ali celo poplavljenosti.
Lesnata rastlina, ki je že pri tleh razrasla v več glavnih in stranskih vej, praviloma nima glavnega debla. Krošnja je različno oblikovana, redka ali gosta, simetrična ali neenakomerno oblikovana. Večina grmovnic doseže višino 1-2 m, lahko pa so bistveno večje (do 8 m) ali zelo nizke, tudi polegle.
S to kategorijo smo med opisanimi rastlinami označili tiste, ki so posebno odporne, ne potrebujejo veliko vzdrževanja in so tako primerne tudi za sajenje v javnih nasadih.