Thujopsis dolabrata

Latinski izrazi:

Thujopsis dolabrata

Slovenski izrazi:

navadna hiba

navadni tujopsis

Thujopsis dolabrata znano tudi kot navadna hiba je Veliko, pokončno, pogosto večdebelno zimzeleno drevo, iglavec (V 15-20 m, Š 4-5 m). Krošnja široko stožčasta, gosta. Lubje rdeče-rjavo, starejše sivo. Iglice goste, luskaste, široko suličaste (0,3-0,5 cm), usnjate, bleščeče, živo do temno zelene, z dvema izrazitima belima progama na spodnji strani. Cvetovi v ločenih moških in ženskih socvetjih na isti rastlini; moška socvetja valjasta (0,7 cm), rumeno-rjava, ženski cvetovi drobni, rjavo-rdeči. Cvetenje: april-maj. Plodovi storži, luskasti (3-5 parov plodnih lusk), okrogli do ovalni (1-1,5 cm), temno rjavi; semena krilata. Nezahtevna, dolgo živeča rastlina. Najbolje uspeva v globokih, stalno zmerno vlažnih, dobro odcednih tleh, na polsenčnih rastiščih z višjo zračno vlago. Zelo dobro prenaša zimski mraz.

Rastline, ki najbolje uspevajo v polsenci, sicer potrebujejo nekaj ur sonca dnevno, da lahko normalno rastejo in cvetijo, vendar bi jim močna sončna pripeka ali predolga izpostavljenost soncu škodila. Pomembno je, da rastlina ni izpostavljena soncu in vročini v opoldanskih in zgodnjih popoldanskih urah, doseže pa jo jutranje, dopoldansko ali večerno sonce. Polsenčna lega lahko pomeni, da je rastišče del dneva obsijano s soncem, ali da je senca prekinjena z manjšimi sončnimi lisami, ko je na primer pod redkimi krošnjami listavcev ali ob leseni ograji, v kateri so med deskami presledki.
Iglavci imajo olesenela stebla (torej debla in veje), imenujemo jih tudi lesnate rastline ali drevnina. Listi iglavcev so preoblikovani v iglice ali luske, pogosto so trdi, usnjati.
Listi ali iglice ostanejo na rastlini več let zapored, navadno 2-5 let. Zimzelene zelnate trajnice pozimi ohranijo nadzemne dele. V naših opisih te rastline imenujemo zimzelene, sicer pa je zanje pogost tudi izraz vednozelene.
Rastlina ob primernih drugih rastnih pogojih prenese mraz do -23 °C.
Propustna ali suha tla so lahka in rahla, vsaj delno peščena, v njih voda ne zastaja, temveč relativno hitro odteče v globlje plasti; takšna tla so bolj zračna in toplejša, a tudi bolj suha in navadno manj humozna, na takšnih rastiščih se pogosto pojavlja suša (npr. skalnjaki, suhozidi, ob poteh, na izrazito sončnih pobočjih, na prodnatih tleh, tudi na gramozni podlagi v naseljih in blizu zgradb...), rastline takšnih rastišč potrebujejo dobro odcedna tla, brez težav prenesejo sušo, ne prenašajo pa stalne mokrote ali celo poplavljenosti.
Lesnata rastlina, navadno z izrazitim deblom in krošnjo. Drevo je lahko tudi večdebelno. Krošnja je različno oblikovana, redka ali gosta, simetrična ali neenakomerno oblikovana. Večina dreves doseže višino več kot 3 m.
S to kategorijo smo med opisanimi rastlinami označili tiste, ki so posebno odporne, ne potrebujejo veliko vzdrževanja in so tako primerne tudi za sajenje v javnih nasadih.

Nazaj v enciklopedijo

MOGA d.o.o.

Družba za urejanje okolja

Zemljičeva ulica 21
2000 Maribor
Slovenija

Sedež podjetja in storitvene dejavnosti
+386 (0)2 4716310
[email protected]

Vrtni center
+386 (0)2 4716313
[email protected]