Tsuga canadensis

Latinski izrazi:

Tsuga canadensis

Slovenski izrazi:

kanadska čuga

Tsuga canadensis znano tudi kot kanadska čuga je Veliko, pokončno, široko, košato, pogosto večdebelno, zimzeleno drevo, iglavec (V 15-25 m, Š 6-9 m). Krošnja široko stožčasta. Lubje temno rjavo, luskasto. Veje široko razprte do rahlo povešene, mladi poganjki povešeni. Iglice ploščate, kratke (1-2 cm), trde, bleščeče, temno zelene, spodaj z dvema belima vzdolžnima progama. Cvetovi v ločenih moških in ženskih socvetjih na isti rastlini (enodomna vrsta); moška socvetja kroglasta (0,3-0,4 cm), zeleno-rumena, ženska socvetja koničasto ovalna, zelena. Cvetenje: april-maj. Plodovi storži, koničasto ovalni (2 cm), z gladkimi, skoraj okroglimi luskami, temno rjavi. Nezahtevno drevo, dobro uspeva na ilovnatih, stalno zmerno vlažnih, odcednih tleh, na ne prevročih, nekoliko vlažnejših, hladnih rastiščih. Zelo dobro prenaša mraz, zasenčenost in obrezovanje.

Rastline iz te skupine načeloma enako dobro uspevajo na različnih legah, ne glede na količino sončnega obsevanja. Navadno potrebujejo na sončnih rastiščih več vlage kot na senčnih, na soncu lahko tudi bolj bogato cvetijo.
Iglavci imajo olesenela stebla (torej debla in veje), imenujemo jih tudi lesnate rastline ali drevnina. Listi iglavcev so preoblikovani v iglice ali luske, pogosto so trdi, usnjati.
Listi ali iglice ostanejo na rastlini več let zapored, navadno 2-5 let. Zimzelene zelnate trajnice pozimi ohranijo nadzemne dele. V naših opisih te rastline imenujemo zimzelene, sicer pa je zanje pogost tudi izraz vednozelene.
Rastlina ob primernih drugih rastnih pogojih prenese mraz do -23 °C.
Propustna ali suha tla so lahka in rahla, vsaj delno peščena, v njih voda ne zastaja, temveč relativno hitro odteče v globlje plasti; takšna tla so bolj zračna in toplejša, a tudi bolj suha in navadno manj humozna, na takšnih rastiščih se pogosto pojavlja suša (npr. skalnjaki, suhozidi, ob poteh, na izrazito sončnih pobočjih, na prodnatih tleh, tudi na gramozni podlagi v naseljih in blizu zgradb...), rastline takšnih rastišč potrebujejo dobro odcedna tla, brez težav prenesejo sušo, ne prenašajo pa stalne mokrote ali celo poplavljenosti.
Lesnata rastlina, navadno z izrazitim deblom in krošnjo. Drevo je lahko tudi večdebelno. Krošnja je različno oblikovana, redka ali gosta, simetrična ali neenakomerno oblikovana. Večina dreves doseže višino več kot 3 m.
S to kategorijo smo med opisanimi rastlinami označili tiste, ki so posebno odporne, ne potrebujejo veliko vzdrževanja in so tako primerne tudi za sajenje v javnih nasadih.