Viburnum burkwoodii

Latinski izrazi:

Viburnum burkwoodii

Slovenski izrazi:

burkwoodova brogovita

Viburnum burkwoodii znano tudi kot burkwoodova brogovita je Srednje velika, košata, počasi rastoča delno listopadna grmovnica (V 2,5-3 m, Š 2-2,5 m). Krošnja ovalna do kroglasta. Listi široko ovalni (4-7 cm), bleščeči, srednje do temno zeleni, spodaj sivo-zeleno dlakavi; jeseni delno rumeni do rdeče-oranžni. Cvetovi v gostih, skoraj kroglastih socvetjih, enostavni (1 cm), zaprti svetlo roza, odprti beli; močno dišeči. Cvetenje: april-maj, jeseni pocvitanje. Plodovi podolgovato ovalni (0,7 cm), mesnati, gladki, bleščeči, živo rdeči, temno rdeči do črni. Privablja metulje, čebele in ptice. Nezahtevna grmovnica, uspeva tudi med drevjem, v polsenci in na bolj vlažnih tleh; najbolje uspeva na nekoliko zavetni legi. Viburnum × burkwoodii je križanec med V. carlesii in V. utile.

Te rastline najbolje uspevajo na sončnih do delno senčnih legah. Običajno prenesejo več sonca in vročine, če imajo na voljo dovolj vlage; v delni ali rahli senci so njihove potrebe po vlagi navadno manjše.
Listavci imajo olesenela stebla (torej debla in veje), imenujemo jih tudi lesnate rastline ali drevnina. Listi so večinoma široki, mehki in tanki.
Listi ali iglice ostanejo na rastlini čez zimo in odpadejo spomladi, preden se razvijejo novi. Te rastline imenujemo tudi prezimno zelene. Del listov ali iglic lahko odpade že jeseni ali čez zimo. Na odpadanje lahko vplivajo tudi zimske temperature, tako so nekatere rastline v milejših zimah zimzelene, v mrzlih zimah pa listopadne.
Rastlina ob primernih drugih rastnih pogojih prenese mraz do -23 °C.
Propustna ali suha tla so lahka in rahla, vsaj delno peščena, v njih voda ne zastaja, temveč relativno hitro odteče v globlje plasti; takšna tla so bolj zračna in toplejša, a tudi bolj suha in navadno manj humozna, na takšnih rastiščih se pogosto pojavlja suša (npr. skalnjaki, suhozidi, ob poteh, na izrazito sončnih pobočjih, na prodnatih tleh, tudi na gramozni podlagi v naseljih in blizu zgradb...), rastline takšnih rastišč potrebujejo dobro odcedna tla, brez težav prenesejo sušo, ne prenašajo pa stalne mokrote ali celo poplavljenosti.
Plodovi teh rastlin praviloma niso primerni za prehrano ljudi, zato jih ne uživamo. Lahko imajo pomembno okrasno vrednost, ali pa predstavljajo hrano za nekatere prostoživeče živali (npr. ptice pevke).
Lesnata rastlina, ki je že pri tleh razrasla v več glavnih in stranskih vej, praviloma nima glavnega debla. Krošnja je različno oblikovana, redka ali gosta, simetrična ali neenakomerno oblikovana. Večina grmovnic doseže višino 1-2 m, lahko pa so bistveno večje (do 8 m) ali zelo nizke, tudi polegle.
S to kategorijo smo med opisanimi rastlinami označili tiste, ki so posebno odporne, ne potrebujejo veliko vzdrževanja in so tako primerne tudi za sajenje v javnih nasadih.

Nazaj v enciklopedijo

MOGA d.o.o.

Družba za urejanje okolja

Zemljičeva ulica 21
2000 Maribor
Slovenija

Sedež podjetja in storitvene dejavnosti
+386 (0)2 4716310
[email protected]

Vrtni center
+386 (0)2 4716313
[email protected]