Viburnum rhytidophyllum

Latinski izrazi:

Viburnum rhytidophyllum

Slovenski izrazi:

grbastolistna brogovita

Viburnum rhytidophyllum znano tudi kot grbastolistna brogovita je Velika, pokončna, hitro rastoča listopadna grmovnica (V 3,5-5 m, Š 3-4 m). Krošnja ovalna do široko ovalna, gosta. Listi široko suličasti (10-20 cm), usnjati, nagubani, rahlo bleščeči, temno zeleni, spodaj gosto rjasto rjavo dlakavi. Cvetovi v gostih, polkroglastih socvetjih, enostavni (1 cm), smetanasto beli. Cvetenje: maj-junij. Plodovi ovalni (0,7 cm), mesnati, gladki, živo rdeči do črni. Privablja metulje, čebele in ptice. Nezahtevna grmovnica, uspeva tudi med drevjem, v polsenci in na bolj vlažnih tleh. Dobro prenaša tudi zmerno sušo, mestno okolje in gosto senco.

Te rastline najbolje uspevajo na sončnih do delno senčnih legah. Običajno prenesejo več sonca in vročine, če imajo na voljo dovolj vlage; v delni ali rahli senci so njihove potrebe po vlagi navadno manjše.
Listavci imajo olesenela stebla (torej debla in veje), imenujemo jih tudi lesnate rastline ali drevnina. Listi so večinoma široki, mehki in tanki.
Listi ali iglice ostanejo na rastlini več let zapored, navadno 2-5 let. Zimzelene zelnate trajnice pozimi ohranijo nadzemne dele. V naših opisih te rastline imenujemo zimzelene, sicer pa je zanje pogost tudi izraz vednozelene.
Rastlina ob primernih drugih rastnih pogojih prenese mraz do -23 °C.
Propustna ali suha tla so lahka in rahla, vsaj delno peščena, v njih voda ne zastaja, temveč relativno hitro odteče v globlje plasti; takšna tla so bolj zračna in toplejša, a tudi bolj suha in navadno manj humozna, na takšnih rastiščih se pogosto pojavlja suša (npr. skalnjaki, suhozidi, ob poteh, na izrazito sončnih pobočjih, na prodnatih tleh, tudi na gramozni podlagi v naseljih in blizu zgradb...), rastline takšnih rastišč potrebujejo dobro odcedna tla, brez težav prenesejo sušo, ne prenašajo pa stalne mokrote ali celo poplavljenosti.
Plodovi teh rastlin praviloma niso primerni za prehrano ljudi, zato jih ne uživamo. Lahko imajo pomembno okrasno vrednost, ali pa predstavljajo hrano za nekatere prostoživeče živali (npr. ptice pevke).
Lesnata rastlina, ki je že pri tleh razrasla v več glavnih in stranskih vej, praviloma nima glavnega debla. Krošnja je različno oblikovana, redka ali gosta, simetrična ali neenakomerno oblikovana. Večina grmovnic doseže višino 1-2 m, lahko pa so bistveno večje (do 8 m) ali zelo nizke, tudi polegle.
S to kategorijo smo med opisanimi rastlinami označili tiste, ki so posebno odporne, ne potrebujejo veliko vzdrževanja in so tako primerne tudi za sajenje v javnih nasadih.