Rhododendron japonicum Hyb.

Latinski izrazi:

Rhododendron japonicum Hyb.

Azalea japonica

Slovenski izrazi:

japonska azaleja

zimzelena japonska azaleja

Rhododendron japonicum Hyb. znano tudi kot japonska azaleja je Majhna, kompaktna, počasi rastoča zimzelena grmovnica (V 0,7-1,3 m, Š 0,8-1,5 m). Krošnja blazinasta do sploščeno kroglasta, široka, gosta. Listi ozko ovalni (2-4 cm), usnjati, bleščeči, rahlo dlakavi, temno zeleni, jeseni in pozimi lahko temno bakreno rdeči. Cvetovi zelo številni, v gostih ovršnih socvetjih, široko lijakasti (2-3 cm), živo roza do svetlo roza. Cvetenje: maj-junij, zelo bogato cvetenje. Najbolje uspeva v rahlih, globokih, hranilnih, kislih, humoznih, dobro odcednih, a stalno vlažnih tleh, v svetli polsenci. Potrebuje nekoliko zavetno lego in rahlo zimsko zaščito (zastirka).

Rastline, ki najbolje uspevajo v polsenci, sicer potrebujejo nekaj ur sonca dnevno, da lahko normalno rastejo in cvetijo, vendar bi jim močna sončna pripeka ali predolga izpostavljenost soncu škodila. Pomembno je, da rastlina ni izpostavljena soncu in vročini v opoldanskih in zgodnjih popoldanskih urah, doseže pa jo jutranje, dopoldansko ali večerno sonce. Polsenčna lega lahko pomeni, da je rastišče del dneva obsijano s soncem, ali da je senca prekinjena z manjšimi sončnimi lisami, ko je na primer pod redkimi krošnjami listavcev ali ob leseni ograji, v kateri so med deskami presledki.
Listavci imajo olesenela stebla (torej debla in veje), imenujemo jih tudi lesnate rastline ali drevnina. Listi so večinoma široki, mehki in tanki.
V tej kategoriji so zbrane tiste rastline, ki ne prenašajo apnenca in za dobro rast nujno potrebujejo kisla tla, torej tla, katerih pH vrednost je nižja od 6. Glede na pH vrednost (kislost in bazičnost) ločimo kisla, nevtralna in bazična tla, z vmesnimi stopnjami. Rodovitna, kvalitetna tla v večini vrtov in parkov so rahlo kisla do nevtralna (pH 6-7), takšna ustrezajo večini gojenih rastlin. Kadar je v tleh veliko kalcija (apnenčasta tla), so tla bazična. Kisla tla imajo bistveno manj kalcija, lahko so bogatejša s humusom. Nekatera kisla tla so izprana in revna s hranili. Rastline kot so npr večina rododendronov, jesenska vresa, kamelije in borovnice, normalno uspevajo le v izrazito kislih tleh, zato jim moramo ob sajenju to zagotoviti. Večina rastlin sicer dobro uspeva v rahlo kislih tleh, a normalno rastejo tudi v nevtralnih tleh, ob nekoliko višji vsebnosti kalcija.
Listi ali iglice ostanejo na rastlini več let zapored, navadno 2-5 let. Zimzelene zelnate trajnice pozimi ohranijo nadzemne dele. V naših opisih te rastline imenujemo zimzelene, sicer pa je zanje pogost tudi izraz vednozelene.
Rastlina ob primernih drugih rastnih pogojih prenese mraz do -23 °C.
Propustna ali suha tla so lahka in rahla, vsaj delno peščena, v njih voda ne zastaja, temveč relativno hitro odteče v globlje plasti; takšna tla so bolj zračna in toplejša, a tudi bolj suha in navadno manj humozna, na takšnih rastiščih se pogosto pojavlja suša (npr. skalnjaki, suhozidi, ob poteh, na izrazito sončnih pobočjih, na prodnatih tleh, tudi na gramozni podlagi v naseljih in blizu zgradb...), rastline takšnih rastišč potrebujejo dobro odcedna tla, brez težav prenesejo sušo, ne prenašajo pa stalne mokrote ali celo poplavljenosti.
Lesnata rastlina, ki je že pri tleh razrasla v več glavnih in stranskih vej, praviloma nima glavnega debla. Krošnja je različno oblikovana, redka ali gosta, simetrična ali neenakomerno oblikovana. Večina grmovnic doseže višino 1-2 m, lahko pa so bistveno večje (do 8 m) ali zelo nizke, tudi polegle.
Listi ali iglice mnogih listopadnih rastlin se jeseni, preden odpadejo, navadno obarvajo, največkrat v rumene, oranžne in/ali rdeče odtenke. Izrazita jesenska rdeča ali podobna obarvanost se pojavi tudi pri nekaterih zimzelenih rastlinah, ki jim listi/iglice jeseni ne odpadejo. Jesenska obarvanost je odvisna tudi od splošnega stanja rastline, oskrbe, vremena in rastišča. Običajno se listje jeseni bolj obarva, če je vreme suho in če so večje temperaturne razlike med dnevom in nočjo, bolj se obarva na suhih, peščenih tleh z manj dušika. Pri gojenih rastlinah poznamo številne sorte, pri katerih je jesenska obarvanost listov drugačna ali izrazitejša kot pri osnovni vrsti.

Nazaj v enciklopedijo

MOGA d.o.o.

Družba za urejanje okolja

Zemljičeva ulica 21
2000 Maribor
Slovenija

Sedež podjetja in storitvene dejavnosti
+386 (0)2 4716310
[email protected]

Vrtni center
+386 (0)2 4716313
[email protected]