Rosa "Wild Edric" ®

Latinski izrazi:

Rosa "Wild Edric" ®

Rosa "Aushedge"

Slovenski izrazi:

vrtnica "Wild Edric"

vrtnica "Aushedge"

Rosa "Wild Edric" ® znano tudi kot vrtnica "Wild Edric" je Majhna, pokončna, košata listopadna grmovnica, grmasta vrtnica, hibridna rugoza (V 1-1,2 m, Š 1-1,2 m). Veje goste, pokončne do razprte, lokasto upognjene, trnate. Listi široko ovalni (10-12 cm), pernati, 5-krpi, rebrasto nagubani, bleščeči, živo temno zeleni, jeseni živo rumeni. Cvetovi v socvetjih, skledasti (8-9 cm), delno vrstnati, ciklamno roza do temno lila-roza; zelo dišeči. Cvetenje: junij-oktober. Plodovi sploščeno okrogli (2-3 cm), mesnati, oranžno-rdeči. Zorenje: september-november. Zelo trpežna in zanesljiva sorta, dobro rastoča, dobro odporna na bolezni. Uporabna kot samostojna grmasta vrtnica. Priznana britanska sorta (Austin, 2005), spada med angleške, nostalgične sorte, dobro uspeva tudi v polsenci in v krajih z nižjimi poletnimi temperaturami.

Te rastline najbolje uspevajo na sončnih do delno senčnih legah. Običajno prenesejo več sonca in vročine, če imajo na voljo dovolj vlage; v delni ali rahli senci so njihove potrebe po vlagi navadno manjše.
Listavci imajo olesenela stebla (torej debla in veje), imenujemo jih tudi lesnate rastline ali drevnina. Listi so večinoma široki, mehki in tanki.
Rastlina vsako pomlad razvije nove liste ali iglice, ki jeseni odpadejo. Pri zelnatih rastlinah lahko jeseni propade celoten nadzemni del (listi in stebla) in ponovno zraste spomladi.
Rastlina ob primernih drugih rastnih pogojih prenese mraz do -23 °C.
Propustna ali suha tla so lahka in rahla, vsaj delno peščena, v njih voda ne zastaja, temveč relativno hitro odteče v globlje plasti; takšna tla so bolj zračna in toplejša, a tudi bolj suha in navadno manj humozna, na takšnih rastiščih se pogosto pojavlja suša (npr. skalnjaki, suhozidi, ob poteh, na izrazito sončnih pobočjih, na prodnatih tleh, tudi na gramozni podlagi v naseljih in blizu zgradb...), rastline takšnih rastišč potrebujejo dobro odcedna tla, brez težav prenesejo sušo, ne prenašajo pa stalne mokrote ali celo poplavljenosti.
Lesnata rastlina, ki je že pri tleh razrasla v več glavnih in stranskih vej, praviloma nima glavnega debla. Krošnja je različno oblikovana, redka ali gosta, simetrična ali neenakomerno oblikovana. Večina grmovnic doseže višino 1-2 m, lahko pa so bistveno večje (do 8 m) ali zelo nizke, tudi polegle.

Nazaj v enciklopedijo

MOGA d.o.o.

Družba za urejanje okolja

Zemljičeva ulica 21
2000 Maribor
Slovenija

Sedež podjetja in storitvene dejavnosti
+386 (0)2 4716310
[email protected]

Vrtni center
+386 (0)2 4716313
[email protected]