Majhna, široka, hitro rastoča, listopadna grmovnica (V 0,7-1 m, Š 1-1,5 m), širi se s podzemnimi izrastki. Veje temno sivo-rjave, goste, razprte, lokasto upognjene. Listi ovalni do okrogli (2 cm), gladki, srednje zeleni, spodaj svetlo zeleni, rahlo dlakavi. Cvetovi številni, drobni (0,3 cm), roza. Cvetenje: junij-september. Plodovi okrogli (do 1 cm), mesnati, delno votli, gladki, rdeče roza, roza do svetlo roza, zelo številni, okrasni; ostanejo na vejah dolgo v jesen in zimo. Nezahtevna, dobro rastoča in trpežna pokrovna grmovnica, dobro prenaša mraz, vročino, sušo, mestno okolje, poškodbe in obrezovanje. Symphoricarpos × chenaultii je križanec S. microphyllus × S. orbiculatus.
Rastline iz te skupine načeloma enako dobro uspevajo na različnih legah, ne glede na količino sončnega obsevanja. Navadno potrebujejo na sončnih rastiščih več vlage kot na senčnih, na soncu lahko tudi bolj bogato cvetijo.
Listavci imajo olesenela stebla (torej debla in veje), imenujemo jih tudi lesnate rastline ali drevnina. Listi so večinoma široki, mehki in tanki.
Rastlina vsako pomlad razvije nove liste ali iglice, ki jeseni odpadejo. Pri zelnatih rastlinah lahko jeseni propade celoten nadzemni del (listi in stebla) in ponovno zraste spomladi.
Rastlina ob primernih drugih rastnih pogojih prenese mraz do -23 °C.
Propustna ali suha tla so lahka in rahla, vsaj delno peščena, v njih voda ne zastaja, temveč relativno hitro odteče v globlje plasti; takšna tla so bolj zračna in toplejša, a tudi bolj suha in navadno manj humozna, na takšnih rastiščih se pogosto pojavlja suša (npr. skalnjaki, suhozidi, ob poteh, na izrazito sončnih pobočjih, na prodnatih tleh, tudi na gramozni podlagi v naseljih in blizu zgradb...), rastline takšnih rastišč potrebujejo dobro odcedna tla, brez težav prenesejo sušo, ne prenašajo pa stalne mokrote ali celo poplavljenosti.
Plodovi teh rastlin praviloma niso primerni za prehrano ljudi, zato jih ne uživamo. Lahko imajo pomembno okrasno vrednost, ali pa predstavljajo hrano za nekatere prostoživeče živali (npr. ptice pevke).
Lesnata rastlina, ki je že pri tleh razrasla v več glavnih in stranskih vej, praviloma nima glavnega debla. Krošnja je različno oblikovana, redka ali gosta, simetrična ali neenakomerno oblikovana. Večina grmovnic doseže višino 1-2 m, lahko pa so bistveno večje (do 8 m) ali zelo nizke, tudi polegle.
