Veliko, pokončno, enodebelno listopadno drevo (V 10-25 m, Š 8-12 m), krošnja piramidalna do ovalna, široka. Lubje na deblu globoko vzdolžno razbrazdano, okrasno. Mlade veje svetlo rjave, s plutastimi krilatimi izrastki. Listi dlanasti (12-16 cm), 5-7-krpi, gladki, rahlo bleščeči, temno zeleni, jeseni izrazito obarvani rumeno, oranžno, rdeče, vijolično rdeče in črno-rdeče. Cvetovi neopazni, rumeno-zeleni. Cvetenje: maj. Plodovi v okroglih soplodjih (2-3 cm), temno rjavi. Zorenje: september-november.
Rastline izrazito sončnih rastišč potrebujejo in prenesejo veliko neposrednega sončnega obsevanja, npr. vrtnice, še bolj naskalni mleček, rakitovec in homulice, veliko rastlin za skalnjake, kaktusi itd. Čeprav je pogosto, pa ni nujno, da te rastline hkrati prenesejo sušo, tako potrebujejo vrtnice veliko vode in hranil ter bogata, globoka, rodovitna tla, med tem ko lahko bela homulica preživi tudi več tednov v suhih tleh brez dežja ali zalivanja, in normalno raste tudi v revnih, peščenih tleh.
Listavci imajo olesenela stebla (torej debla in veje), imenujemo jih tudi lesnate rastline ali drevnina. Listi so večinoma široki, mehki in tanki.
Rastlina vsako pomlad razvije nove liste ali iglice, ki jeseni odpadejo. Pri zelnatih rastlinah lahko jeseni propade celoten nadzemni del (listi in stebla) in ponovno zraste spomladi.
Rastlina ob primernih drugih rastnih pogojih prenese mraz do -23 °C.
Propustna ali suha tla so lahka in rahla, vsaj delno peščena, v njih voda ne zastaja, temveč relativno hitro odteče v globlje plasti; takšna tla so bolj zračna in toplejša, a tudi bolj suha in navadno manj humozna, na takšnih rastiščih se pogosto pojavlja suša (npr. skalnjaki, suhozidi, ob poteh, na izrazito sončnih pobočjih, na prodnatih tleh, tudi na gramozni podlagi v naseljih in blizu zgradb...), rastline takšnih rastišč potrebujejo dobro odcedna tla, brez težav prenesejo sušo, ne prenašajo pa stalne mokrote ali celo poplavljenosti.
Lesnata rastlina, navadno z izrazitim deblom in krošnjo. Drevo je lahko tudi večdebelno. Krošnja je različno oblikovana, redka ali gosta, simetrična ali neenakomerno oblikovana. Večina dreves doseže višino več kot 3 m.
Listi ali iglice mnogih listopadnih rastlin se jeseni, preden odpadejo, navadno obarvajo, največkrat v rumene, oranžne in/ali rdeče odtenke. Izrazita jesenska rdeča ali podobna obarvanost se pojavi tudi pri nekaterih zimzelenih rastlinah, ki jim listi/iglice jeseni ne odpadejo. Jesenska obarvanost je odvisna tudi od splošnega stanja rastline, oskrbe, vremena in rastišča. Običajno se listje jeseni bolj obarva, če je vreme suho in če so večje temperaturne razlike med dnevom in nočjo, bolj se obarva na suhih, peščenih tleh z manj dušika. Pri gojenih rastlinah poznamo številne sorte, pri katerih je jesenska obarvanost listov drugačna ali izrazitejša kot pri osnovni vrsti.
