Srednje velika, na mraz občutljiva (min. +10 °C), delno listopadna grmovnica ali vzpenjavka (V 2-3 m, Š 2-3 m). Listi eliptični do jajčasti, usnjati, gladki, bleščeči, zeleni. Cvetovi veliki, lijakasti (6-9 cm), živo rdeči, roza ali beli (odvisno od sorte). Gojimo jo kot posodovko. Uspeva v humoznih, rahlih, stalno zmerno vlažnih, odcednih tleh.
Te rastline najbolje uspevajo na sončnih do delno senčnih legah. Običajno prenesejo več sonca in vročine, če imajo na voljo dovolj vlage; v delni ali rahli senci so njihove potrebe po vlagi navadno manjše.
Listavci imajo olesenela stebla (torej debla in veje), imenujemo jih tudi lesnate rastline ali drevnina. Listi so večinoma široki, mehki in tanki.
Listi ali iglice ostanejo na rastlini čez zimo in odpadejo spomladi, preden se razvijejo novi. Te rastline imenujemo tudi prezimno zelene. Del listov ali iglic lahko odpade že jeseni ali čez zimo. Na odpadanje lahko vplivajo tudi zimske temperature, tako so nekatere rastline v milejših zimah zimzelene, v mrzlih zimah pa listopadne.
Rastlina je na mraz občutljiva, načelno ne prenese temperatur pod lediščem (0 °C) ali pa potrebuje še bistveno višjo temperaturo (npr. nekatere tropske rastline). Za posamezne rastline so minimalne zahtevane temperature navedene pri opisu.
Vlažna tla običajno vsebujejo več finih glinenih delcev in manj peska, več humusa in organskih snovi, so nekoliko težja, a ne zbita, voda ne odteče hitro, ampak se dalj časa zadrži med talnimi delci in je tako dolgo dostopna rastlinam. Voda običajno ne stoji, tla so dovolj zračna. Suša se na takšnih rastiščih redko pojavlja. Rastlinam je na voljo bolj ali manj stalna, zmerna vlaga.
Lesnata rastlina, ki je že pri tleh razrasla v več glavnih in stranskih vej, praviloma nima glavnega debla. Krošnja je različno oblikovana, redka ali gosta, simetrična ali neenakomerno oblikovana. Večina grmovnic doseže višino 1-2 m, lahko pa so bistveno večje (do 8 m) ali zelo nizke, tudi polegle.
