Latinski izrazi:
Luzula sylvatica
Luzula maxima
Slovenski izrazi:
gozdna bekica
Luzula sylvatica znano tudi kot gozdna bekica je Majhna, šopasta zimzelena trajnica (V 25-40 cm, Š 20-30 cm). Listi ozki, črtalasti (15-25 cm), po robu rahlo dlakavi, svetlo zeleni. Cvetovi številni, v rahlih, pokončnih latastih socvetjih, svetlo rjavi. Cvetenje: april-maj. Potrebuje rahla, humozna, vlažna tla.
-
Rastline dobro uspevajo na bolj ali manj senčnih rastiščih, ustreza jim tudi nekaj zmernega sonca.
-
Zelnate (neolenesele) rastline imajo mehka, neolesenela stebla. Pri nekaterih zelnatih rastlinah lahko starejša stebla otrdijo in so podobna olesenelim steblom lesnatih rastlin (npr. pri bambusih).
-
Listi ali iglice ostanejo na rastlini več let zapored, navadno 2-5 let. Zimzelene zelnate trajnice pozimi ohranijo nadzemne dele. V naših opisih te rastline imenujemo zimzelene, sicer pa je zanje pogost tudi izraz vednozelene.
-
Rastlina ob primernih drugih rastnih pogojih prenese mraz do -23 °C.
-
Propustna ali suha tla so lahka in rahla, vsaj delno peščena, v njih voda ne zastaja, temveč relativno hitro odteče v globlje plasti; takšna tla so bolj zračna in toplejša, a tudi bolj suha in navadno manj humozna, na takšnih rastiščih se pogosto pojavlja suša (npr. skalnjaki, suhozidi, ob poteh, na izrazito sončnih pobočjih, na prodnatih tleh, tudi na gramozni podlagi v naseljih in blizu zgradb...), rastline takšnih rastišč potrebujejo dobro odcedna tla, brez težav prenesejo sušo, ne prenašajo pa stalne mokrote ali celo poplavljenosti.
-
Zelnata, neolesenela rastlina. Stebla in listi so lahko zimzeleni ali pa zrastejo vsako pomlad znova. Trajnice cvetijo več let zapored. Nekatere trajnice imajo razvite posebne, podzemne založne organe - čebule, gomolje ali korenike, te vrste pogosto obravnavamo ločeno, kot čebulnice in gomoljnice.