Podocarpus alpinus "Red Tip"

Latinski izrazi:

Podocarpus alpinus "Red Tip"

Podocarpus lawrencei "Red Tip"

Slovenski izrazi:

tasmanski podokarp "Red Tip"

Podocarpus alpinus "Red Tip" znano tudi kot tasmanski podokarp "Red Tip" je Majhna, široka, počasi rastoča zimzelena grmovnica (V 0,8-1 m, Š 1,3-1,5 m). Veje široko razprte, kratke, gosto razrasle. Iglice (1 cm) ozke, črtalaste, ploščate, mlade bakreno rdeče, pozneje temno zelene; jeseni in pozimi temni rdeče do vijolično-rdeče. Cvetovi neopazni, moška in ženska socvetja ločena, na različnih rastlinah; dvodomna vrsta. Plodovi redki ali jih ni. Dobro prenaša obrezovanje. V celinskem podnebju srednje Evrope ni zanesljivo prezimno trden, potrebuje rahlo zimsko zaščito.

Te rastline najbolje uspevajo na sončnih do delno senčnih legah. Običajno prenesejo več sonca in vročine, če imajo na voljo dovolj vlage; v delni ali rahli senci so njihove potrebe po vlagi navadno manjše.
Iglavci imajo olesenela stebla (torej debla in veje), imenujemo jih tudi lesnate rastline ali drevnina. Listi iglavcev so preoblikovani v iglice ali luske, pogosto so trdi, usnjati.
Listi ali iglice ostanejo na rastlini več let zapored, navadno 2-5 let. Zimzelene zelnate trajnice pozimi ohranijo nadzemne dele. V naših opisih te rastline imenujemo zimzelene, sicer pa je zanje pogost tudi izraz vednozelene.
Rastlina ob primernih drugih rastnih pogojih prenese mraz do -18 °C.
Propustna ali suha tla so lahka in rahla, vsaj delno peščena, v njih voda ne zastaja, temveč relativno hitro odteče v globlje plasti; takšna tla so bolj zračna in toplejša, a tudi bolj suha in navadno manj humozna, na takšnih rastiščih se pogosto pojavlja suša (npr. skalnjaki, suhozidi, ob poteh, na izrazito sončnih pobočjih, na prodnatih tleh, tudi na gramozni podlagi v naseljih in blizu zgradb...), rastline takšnih rastišč potrebujejo dobro odcedna tla, brez težav prenesejo sušo, ne prenašajo pa stalne mokrote ali celo poplavljenosti.
Lesnata rastlina, ki je že pri tleh razrasla v več glavnih in stranskih vej, praviloma nima glavnega debla. Krošnja je različno oblikovana, redka ali gosta, simetrična ali neenakomerno oblikovana. Večina grmovnic doseže višino 1-2 m, lahko pa so bistveno večje (do 8 m) ali zelo nizke, tudi polegle.