Latinski izrazi:
Rosa "Charlotte"
Rosa "Elgin Festival"
Rosa "AUSpoly"
Slovenski izrazi:
vrtnica "Charlotte"
vrtnica "Elgin Festival"
Rosa "Charlotte" znano tudi kot vrtnica "Charlotte" je Majhna, pokončna, košata listopadna grmovnica, grmasta vrtnica (V 1,5-1,8 m, Š 1,2-1,5 m). Veje pokončne do lokasto upognjene. Listi široko ovalni (10-15 cm), pernati, 5-krpi, gladki, bleščeči, srednje zeleni. Cvetovi v maloštevilnih socvetjih, rozetasti (8-10 cm), močno vrstnati, rumeni do svetlo rumeni; lepo dišeči. Cvetenje: junij-september, v prvi polovici poletja bogato cvetenje, pozneje nekoliko manj. Uporabna kot samostojna grmasta vrtnica. Sorta spada med angleške, nostalgične sorte, slabše prenaša poletno vročino, dobro pa uspeva tudi v polsenci in v krajih z nižjimi poletnimi temperaturami.
-
Te rastline najbolje uspevajo na sončnih do delno senčnih legah. Običajno prenesejo več sonca in vročine, če imajo na voljo dovolj vlage; v delni ali rahli senci so njihove potrebe po vlagi navadno manjše.
-
Listavci imajo olesenela stebla (torej debla in veje), imenujemo jih tudi lesnate rastline ali drevnina. Listi so večinoma široki, mehki in tanki.
-
Rastlina vsako pomlad razvije nove liste ali iglice, ki jeseni odpadejo. Pri zelnatih rastlinah lahko jeseni propade celoten nadzemni del (listi in stebla) in ponovno zraste spomladi.
-
Rastlina ob primernih drugih rastnih pogojih prenese mraz do -23 °C.
-
Propustna ali suha tla so lahka in rahla, vsaj delno peščena, v njih voda ne zastaja, temveč relativno hitro odteče v globlje plasti; takšna tla so bolj zračna in toplejša, a tudi bolj suha in navadno manj humozna, na takšnih rastiščih se pogosto pojavlja suša (npr. skalnjaki, suhozidi, ob poteh, na izrazito sončnih pobočjih, na prodnatih tleh, tudi na gramozni podlagi v naseljih in blizu zgradb...), rastline takšnih rastišč potrebujejo dobro odcedna tla, brez težav prenesejo sušo, ne prenašajo pa stalne mokrote ali celo poplavljenosti.
-
Lesnata rastlina, ki je že pri tleh razrasla v več glavnih in stranskih vej, praviloma nima glavnega debla. Krošnja je različno oblikovana, redka ali gosta, simetrična ali neenakomerno oblikovana. Večina grmovnic doseže višino 1-2 m, lahko pa so bistveno večje (do 8 m) ali zelo nizke, tudi polegle.