Veliko, košato, hitro rastoče listopadno drevo (V 15-20 m, Š 10-12 m). Krošnja piramidalna do široko ovalna, enakomerna, gosta. Lubje mladih poganjkov zeleno do rdeče-rjavo, starejše temno sivo-rjavo, razbrazdano. Veje pokončne do široko razprte, starejše povešave. Listi okrogli do srčasti (6-10 cm), bleščeči, temno zeleni; spodaj svetlo modrikasto zeleni, z rdeče-rjavimi dlačicami v žilnih kotih; jeseni rumeni. Cvetovi v rahlih, visečih socvetjih (po 3-11 cvetov), enostavni, bledo rumeni, s številnimi prašniki, dišeči. Cvetenje: junij-julij. Plodovi suhi, ovalni do okrogli (0,5-0,8 cm), rahlo polsteno dlakavi do goli, sivo-rjavi. Zorenje: september-oktober. Trpežna, glede tal prilagodljiva vrsta, dobro prenaša sušo, veter in mestno okolje. Glede užitnosti in/ali zdravilnosti ne prevzemamo odgovornosti, zato se pred uporabo posvetujte s strokovnjakom.
Te rastline najbolje uspevajo na sončnih do delno senčnih legah. Običajno prenesejo več sonca in vročine, če imajo na voljo dovolj vlage; v delni ali rahli senci so njihove potrebe po vlagi navadno manjše.
Listavci imajo olesenela stebla (torej debla in veje), imenujemo jih tudi lesnate rastline ali drevnina. Listi so večinoma široki, mehki in tanki.
Rastlina vsako pomlad razvije nove liste ali iglice, ki jeseni odpadejo. Pri zelnatih rastlinah lahko jeseni propade celoten nadzemni del (listi in stebla) in ponovno zraste spomladi.
Rastlina ob primernih drugih rastnih pogojih prenese mraz do -23 °C.
Propustna ali suha tla so lahka in rahla, vsaj delno peščena, v njih voda ne zastaja, temveč relativno hitro odteče v globlje plasti; takšna tla so bolj zračna in toplejša, a tudi bolj suha in navadno manj humozna, na takšnih rastiščih se pogosto pojavlja suša (npr. skalnjaki, suhozidi, ob poteh, na izrazito sončnih pobočjih, na prodnatih tleh, tudi na gramozni podlagi v naseljih in blizu zgradb...), rastline takšnih rastišč potrebujejo dobro odcedna tla, brez težav prenesejo sušo, ne prenašajo pa stalne mokrote ali celo poplavljenosti.
Lesnata rastlina, navadno z izrazitim deblom in krošnjo. Drevo je lahko tudi večdebelno. Krošnja je različno oblikovana, redka ali gosta, simetrična ali neenakomerno oblikovana. Večina dreves doseže višino več kot 3 m.
S to kategorijo smo med opisanimi rastlinami označili tiste, ki so posebno odporne, ne potrebujejo veliko vzdrževanja in so tako primerne tudi za sajenje v javnih nasadih.
Listi ali iglice mnogih listopadnih rastlin se jeseni, preden odpadejo, navadno obarvajo, največkrat v rumene, oranžne in/ali rdeče odtenke. Izrazita jesenska rdeča ali podobna obarvanost se pojavi tudi pri nekaterih zimzelenih rastlinah, ki jim listi/iglice jeseni ne odpadejo. Jesenska obarvanost je odvisna tudi od splošnega stanja rastline, oskrbe, vremena in rastišča. Običajno se listje jeseni bolj obarva, če je vreme suho in če so večje temperaturne razlike med dnevom in nočjo, bolj se obarva na suhih, peščenih tleh z manj dušika. Pri gojenih rastlinah poznamo številne sorte, pri katerih je jesenska obarvanost listov drugačna ali izrazitejša kot pri osnovni vrsti.
