Jablane - Malus

Jablane - Malus

Jedilne sorte jablan – Malus domestica cv.

Bujnost rasti sorte pomeni predvsem hitrost rasti, pri izbiri pa upoštevamo tudi končno velikost rastline. Bujno rastoče sorte potrebujejo več prostora, majhne in počasi rastoče sorte pa so primernejše za manjše vrtove in za gojenje v posodah.

Podlage za cepljenje

Ime podlageLastnosti
M26 šibka rast, potrebuje stalno oporo, slabše prenaša sušo, zgodaj zarodi, dobra kakovost plodov
M27 šibka rast, potrebuje stalno oporo, slabše prenaša sušo, zgodaj zarodi, dobra kakovost plodov; najšibkejša podlaga za jablane
M9 šibka rast, potrebuje stalno oporo, slabše prenaša sušo, zgodaj zarodi, dobra kakovost plodov
P60 srednje šibka rast, potrebuje stalno oporo, primerna za vrtove in manjše nasade
M7 srednje bujna rast, ne potrebuje stalne opore, primerna za srednje velike nasade
MM106 srednje bujna rast, ne potrebuje stalne opore, primerna za srednje velike nasade
MM111 srednje bujna rast, ne potrebuje stalne opore, primerna za srednje velike nasade
A2 bujna rast, ne potrebuje stalne opore, odpornejša proti voluharju, primerna za travniške sadovnjake in druge velike nasade
M25 bujna rast, ne potrebuje stalne opore, odpornejša proti voluharju, primerna za travniške sadovnjake in druge velike nasade
M11 bujna rast, ne potrebuje stalne opore, odpornejša proti voluharju, primerna za travniške sadovnjake in druge velike nasade
sejanec jablane sejanci so bujne rasti, imajo daljšo življenjsko dobo in globlje korenine, primerni so za travniške sadovnjake in druge velike nasade

Cvet in cvetenje

Cvetovi jablan so dvospolni, vendar je za dobro in zanesljivo oprašitev pri nekaterih sortah potrebna prisotnost druge sorte, opraševalca. Nekatere sorte so posebno primerne kot opraševalne sorte. Pri kombiniranju sort glede na opraševanje upoštevamo čas cvetenja izbranih sort, da je lahko medsebojna oprašitev optimalna.

Čas cvetenja je sortna lastnost, tako ločimo zgodnje in pozne sorte. Na dejanski čas, bujnost in trajanje cvetenja pa vplivajo še vreme, lega, obrezovanje in splošno stanje rastline. Za kraje, kjer je večja verjetnost poznospomladanskih pozeb, izbiramo raje sorte, ki cvetijo pozneje. Pozno ali zgodnje cvetenje ne pomeni tudi nujno poznega ali zgodnjega zorenja plodov, saj je lahko čas od cvetenja do zorenja pri sortah zelo različen.

Plod

Značilna sploščeno kroglasta oblika jabolk pri posameznih sortah odstopa k bolj sploščeni ali bolj okrogli ali podolgovati. Barva ploda (lupine, kožice) je lahko zelena, rumena ali rdeča, z vmesnimi odtenki, največkrat pa so plodovi nekoliko pisani. Na sončni strani ploda je več rumene in rdeče barve kot na senčni. Sortno značilni so tudi vzorci na površini, tako so lahko plodovi pikasti, progasti, lisasti ali enotne barve.

Površina ploda je lahko gladka, nekoliko hrapava ali celo voščena, bleščeča. Meso ploda je večinoma belo do svetlo rumeno, pri nekaterih sortah nekoliko rožnato ali rdečkasto, najbolj tik pod lupino. Lahko je bolj ali manj čvrsto, hrustljavo in sočno. Lastnosti mesa, predvsem čvrstost in okus, se lahko spreminjata še nekaj časa po obiranju, prav tako barva površine in sijaj.

Po okusu so jabolka lahko sladka, kisla, sveža, bolj ali manj aromatična. Pri določenih sortah so plodovi lahko tudi izrazito dišeči. Na izraženost posameznih sestavin okusa in vonja močno vplivajo vremenske in druge rastne okoliščine.

Na velikost ploda, okus in skladiščne sposobnosti močno vpliva število nastavljenih plodov. Če so po cvetenju pregosti, jih lahko redčimo, da dosežemo optimalno kakovost. Preobloženost drevesa s plodovi lahko drevo izčrpa, veje se lahko lomijo, pojavi se tudi izmenična rodnost. S pravilnim obrezovanjem, redčenjem in drugimi ukrepi vzdrževanja ohranjamo drevo v optimalni rodnosti in zagotovimo stalen kakovosten pridelek.

Zorenje

Prva jabolka zorijo že sredi poletja, ta ne morejo dolgo čakati in so primerna za sprotno porabo. Plodovi sort, ki zorijo septembra, imajo že boljše skladiščne sposobnosti, najboljše za ozimnico pa so sorte, ki zorijo oktobra in novembra. Plodovi poznih sort takoj po obiranju običajno še niso najprimernejši za uživanje, šele ko se uležijo, dobijo pravi okus in se rahlo omehčajo. Razlika med tehnološko zrelostjo (čas obiranja) in namizno zrelostjo (primernost za uživanje) je navadno dva do šest tednov.

Uporaba

Jabolka so primerna za svežo porabo, iz njih pa lahko pripravljamo tudi sokove, kompote, marmelade, čežane in peciva. Na krhlje narezane plodove lahko tudi posušimo. Posušene jabolčne olupke uporabimo za pripravo sadnega čaja, ki je posebno bogat s pektinom.

Odpornost

Posamezne sorte jablan izvirajo iz različnih klimatskih območij in so prilagojene različnim rastnim razmeram. Tako najdemo sorte, ki so primerne za kraje z vročimi poletji, za posebno mrzla, vetrovna območja ali za kraje z več padavinami in nižjimi letnimi temperaturami.

Sorte jablan se razlikujejo tudi po odpornosti na bolezni in škodljivce. Danes je na izbiro veliko sort, ki so dobro odporne na najpogostejše bolezni in ne potrebujejo posebnega varstva. Poleg sortnih lastnosti pa na odpornost in zdravje rastlin vplivajo tudi rastne razmere, gojitvena oblika in vzdrževanje. Kor pri drugih gojenih rastlinah, tudi za jablane velja, da je najprej treba poskrbeti za preventivne ukrepe. Za zdravje rastlin so pomembni: pravilen izbor sort, podlag in gojitvenih oblik, ustrezno rastišče ter sprotni vzdrževalni ukrepi.

Okrasne jablane (več vrst in sort Malus)

Okrasne jablane so skupina različnih vrst in sort, ki imajo skupno lastnost, da posebno bogato cvetijo, imajo živo obarvane cvetove ali liste, pogosto pa razvijejo tudi številne okrasne in užitne plodove.

Po obliki in bujnosti rasti so lahko ozke, stebraste, kroglaste, široko kupolaste in povešave. Končna višina je odvisna tudi od višine cepljenja, vzgojne oblike in višine opore.

Plodovi so podobni drobnim jabolkom, premera 1-4 cm. Zreli so rumeni, oranžni, rdeči, roza-rdeči ali rdeče-vijolični. Večinoma ostanejo na vejah dolgo v zimo in tako predstavljajo pomemben vir hrane za ptice. Plodovi so užitni, lahko jih uporabimo za vkuhavanje (sok, marmelada, žganje, tudi mešano z drugim sadjem) ali jih jemo surove.

Moga d.o.o.
MOGA d.o.o.

Družba za urejanje okolja

Zemljičeva ulica 21
2000 Maribor
Slovenija

Sedež podjetja in storitvene dejavnosti
+386 (0)2 4716310
info@moga.eu

Vrtni center
+386 (0)2 4716313
vrtni.center@moga.eu

Filtri
Razvrsti
Pogled