Srednje velik, pokončen, ozek zimzelen iglavec, grm (V 2-3 m, Š 0,6-0,8 m). Krošnja gosta, jajčasta do ozko stožčasta, veje pokončne. Iglice luskaste (0,5 cm), zelene do rumeno-zelene.
Izrazito sencoljubne vrste so tiste, ki praviloma ne prenesejo neposrednega sončnega obsevanja, saj so prilagojene življenju v drevesni podrasti ali na podobnih senčnih rastiščih. Običajno je v senci tudi opazno višja zračna vlaga, temperatura pa je nižja kot na osončenem rastišču. Glede na količino sončne svetlobe, ki doseže rastline, ločimo svetlo ali rahlo senco in močno ali globoko senco (močna senca je na primer pod gostimi in nizkimi krošnjami zimzelenih iglavcev, v podrasti med večjimi grmovnicami, lahko v ozkih severnih kotih med zgradbami in drevesi ipd).
Iglavci imajo olesenela stebla (torej debla in veje), imenujemo jih tudi lesnate rastline ali drevnina. Listi iglavcev so preoblikovani v iglice ali luske, pogosto so trdi, usnjati.
Listi ali iglice ostanejo na rastlini več let zapored, navadno 2-5 let. Zimzelene zelnate trajnice pozimi ohranijo nadzemne dele. V naših opisih te rastline imenujemo zimzelene, sicer pa je zanje pogost tudi izraz vednozelene.
Rastlina ob primernih drugih rastnih pogojih prenese mraz do -23 °C.
Propustna ali suha tla so lahka in rahla, vsaj delno peščena, v njih voda ne zastaja, temveč relativno hitro odteče v globlje plasti; takšna tla so bolj zračna in toplejša, a tudi bolj suha in navadno manj humozna, na takšnih rastiščih se pogosto pojavlja suša (npr. skalnjaki, suhozidi, ob poteh, na izrazito sončnih pobočjih, na prodnatih tleh, tudi na gramozni podlagi v naseljih in blizu zgradb...), rastline takšnih rastišč potrebujejo dobro odcedna tla, brez težav prenesejo sušo, ne prenašajo pa stalne mokrote ali celo poplavljenosti.
Lesnata rastlina, ki je že pri tleh razrasla v več glavnih in stranskih vej, praviloma nima glavnega debla. Krošnja je različno oblikovana, redka ali gosta, simetrična ali neenakomerno oblikovana. Večina grmovnic doseže višino 1-2 m, lahko pa so bistveno večje (do 8 m) ali zelo nizke, tudi polegle.
S to kategorijo smo med opisanimi rastlinami označili tiste, ki so posebno odporne, ne potrebujejo veliko vzdrževanja in so tako primerne tudi za sajenje v javnih nasadih.
