Vedno zelena, prezimno trdna trajnica ( V 30cm in Š 30cm ) je gručaste rasti. Listi so travasti in temno zeleni med katerimi se na steblih razvijajo kroglasta glavičasta socvetja roza barve. Cvetovi privabljajo čebele in čmrlje. Rastlina je primerna za obrobo cvetličnih gred.
Te rastline najbolje uspevajo na sončnih do delno senčnih legah. Običajno prenesejo več sonca in vročine, če imajo na voljo dovolj vlage; v delni ali rahli senci so njihove potrebe po vlagi navadno manjše.
Zelnate (neolenesele) rastline imajo mehka, neolesenela stebla. Pri nekaterih zelnatih rastlinah lahko starejša stebla otrdijo in so podobna olesenelim steblom lesnatih rastlin (npr. pri bambusih).
Listi ali iglice ostanejo na rastlini čez zimo in odpadejo spomladi, preden se razvijejo novi. Te rastline imenujemo tudi prezimno zelene. Del listov ali iglic lahko odpade že jeseni ali čez zimo. Na odpadanje lahko vplivajo tudi zimske temperature, tako so nekatere rastline v milejših zimah zimzelene, v mrzlih zimah pa listopadne.
Rastlina ob primernih drugih rastnih pogojih prenese mraz do -23 °C.
Vlažna tla običajno vsebujejo več finih glinenih delcev in manj peska, več humusa in organskih snovi, so nekoliko težja, a ne zbita, voda ne odteče hitro, ampak se dalj časa zadrži med talnimi delci in je tako dolgo dostopna rastlinam. Voda običajno ne stoji, tla so dovolj zračna. Suša se na takšnih rastiščih redko pojavlja. Rastlinam je na voljo bolj ali manj stalna, zmerna vlaga.
Zelnata, neolesenela rastlina. Stebla in listi so lahko zimzeleni ali pa zrastejo vsako pomlad znova. Trajnice cvetijo več let zapored. Nekatere trajnice imajo razvite posebne, podzemne založne organe - čebule, gomolje ali korenike, te vrste pogosto obravnavamo ločeno, kot čebulnice in gomoljnice.
S to kategorijo smo med opisanimi rastlinami označili tiste, ki so posebno odporne, ne potrebujejo veliko vzdrževanja in so tako primerne tudi za sajenje v javnih nasadih.
