Bellis perennis

Latinski izrazi:

Bellis perennis

Slovenski izrazi:

navadna marjetica

Bellis perennis znano tudi kot navadna marjetica je Majhna, rozetasta, zimzelena dvoletnica (V 10-20 cm, Š 10-20 cm). Listi v košatih rozetah, jajčasti do ovalni (3-8 cm), gladki, zeleni. Cvetovi v bogatih koškastih socvetjih, na pokončnih steblih (do 20 cm), beli ali roza, z rumeno sredino. Cvetenje: februar-april, bogato cvetenje. Najbolje uspeva na humoznih, stalno zmerno vlažnih, dobro odcednih tleh na sončnih in polsenčnih rastiščih.

Te rastline najbolje uspevajo na sončnih do delno senčnih legah. Običajno prenesejo več sonca in vročine, če imajo na voljo dovolj vlage; v delni ali rahli senci so njihove potrebe po vlagi navadno manjše.
Zelnate (neolenesele) rastline imajo mehka, neolesenela stebla. Pri nekaterih zelnatih rastlinah lahko starejša stebla otrdijo in so podobna olesenelim steblom lesnatih rastlin (npr. pri bambusih).
Listi ali iglice ostanejo na rastlini več let zapored, navadno 2-5 let. Zimzelene zelnate trajnice pozimi ohranijo nadzemne dele. V naših opisih te rastline imenujemo zimzelene, sicer pa je zanje pogost tudi izraz vednozelene.
Rastlina ob primernih drugih rastnih pogojih prenese mraz do -23 °C.
Propustna ali suha tla so lahka in rahla, vsaj delno peščena, v njih voda ne zastaja, temveč relativno hitro odteče v globlje plasti; takšna tla so bolj zračna in toplejša, a tudi bolj suha in navadno manj humozna, na takšnih rastiščih se pogosto pojavlja suša (npr. skalnjaki, suhozidi, ob poteh, na izrazito sončnih pobočjih, na prodnatih tleh, tudi na gramozni podlagi v naseljih in blizu zgradb...), rastline takšnih rastišč potrebujejo dobro odcedna tla, brez težav prenesejo sušo, ne prenašajo pa stalne mokrote ali celo poplavljenosti.
Zelnata rastlina, ki svoj življenjski ciklus zaključi v dveh letih in potem propade. Prvo leto rastejo praviloma le stebla in listi, drugo leto se razvijejo cvetovi. Cvetijo praviloma samo eno sezono.