Buddleja alternifolia

Latinski izrazi:

Buddleja alternifolia

Slovenski izrazi:

premenjalnolistni metuljnik

premenjalnolistna budleja

Buddleja alternifolia znano tudi kot premenjalnolistni metuljnik je Velika, pokončna, hitro rastoča listopadna grmovnica (V 3-4 m, odvisno tudi od opore, Š 2-3 m). Veje tanke, dolge, povešave. Listi ozko suličasti (3-6 cm), gladki, svetlo sivo-zeleni do temno zeleni. Cvetovi v gostih socvetjih (3-4 cm) vzdolž mladih poganjkov, drobni, zvezdasti (do 0,5 cm), svetlo lila. Cvetenje: junij-avgust. Privablja metulje in čebele. Najbolje uspeva na dobro odcednih tleh, na sončni, topli, delno zavetni legi. Sicer nezahtevna, bogato cvetoča grmovnica.

Rastline izrazito sončnih rastišč potrebujejo in prenesejo veliko neposrednega sončnega obsevanja, npr. vrtnice, še bolj naskalni mleček, rakitovec in homulice, veliko rastlin za skalnjake, kaktusi itd. Čeprav je pogosto, pa ni nujno, da te rastline hkrati prenesejo sušo, tako potrebujejo vrtnice veliko vode in hranil ter bogata, globoka, rodovitna tla, med tem ko lahko bela homulica preživi tudi več tednov v suhih tleh brez dežja ali zalivanja, in normalno raste tudi v revnih, peščenih tleh.
Listavci imajo olesenela stebla (torej debla in veje), imenujemo jih tudi lesnate rastline ali drevnina. Listi so večinoma široki, mehki in tanki.
Rastlina vsako pomlad razvije nove liste ali iglice, ki jeseni odpadejo. Pri zelnatih rastlinah lahko jeseni propade celoten nadzemni del (listi in stebla) in ponovno zraste spomladi.
Rastlina ob primernih drugih rastnih pogojih prenese mraz do -23 °C.
Propustna ali suha tla so lahka in rahla, vsaj delno peščena, v njih voda ne zastaja, temveč relativno hitro odteče v globlje plasti; takšna tla so bolj zračna in toplejša, a tudi bolj suha in navadno manj humozna, na takšnih rastiščih se pogosto pojavlja suša (npr. skalnjaki, suhozidi, ob poteh, na izrazito sončnih pobočjih, na prodnatih tleh, tudi na gramozni podlagi v naseljih in blizu zgradb...), rastline takšnih rastišč potrebujejo dobro odcedna tla, brez težav prenesejo sušo, ne prenašajo pa stalne mokrote ali celo poplavljenosti.
Lesnata rastlina, ki je že pri tleh razrasla v več glavnih in stranskih vej, praviloma nima glavnega debla. Krošnja je različno oblikovana, redka ali gosta, simetrična ali neenakomerno oblikovana. Večina grmovnic doseže višino 1-2 m, lahko pa so bistveno večje (do 8 m) ali zelo nizke, tudi polegle.