Pittosporum tobira "Nanum"

Latinski izrazi:

Pittosporum tobira "Nanum"

Slovenski izrazi:

navadni lepljivec "Nanum"

navadni pitospor "Nanum"

Pittosporum tobira "Nanum" znano tudi kot navadni lepljivec "Nanum" je Majhna, gosta, kompaktna, zmrzalno trdna zimzelena grmovnica (V 0,6-0,8 m, Š 0,5-0,6 m). Listi podolgovato jajčasti do ovalni (5-8 cm), na koncu zaokroženi, usnjati, bleščeči, temno zeleni, spodaj svetlo zeleni. Cvetovi drobni, zvezdasti (0,5 cm), smetanasto beli, zelo dišeči. Cvetenje: maj-junij. Plodovi svetlo rumene do rjavo-rumeni (1 cm), v njih majhna, mesnata, lepljiva, živo svetlo rdeča semena, zimski okras. Zorenje: oktober-december. V celinskem podnebju srednje Evrope ni zanesljivo prezimna, gojimo jo kot posodovko.

Te rastline najbolje uspevajo na sončnih do delno senčnih legah. Običajno prenesejo več sonca in vročine, če imajo na voljo dovolj vlage; v delni ali rahli senci so njihove potrebe po vlagi navadno manjše.
Listavci imajo olesenela stebla (torej debla in veje), imenujemo jih tudi lesnate rastline ali drevnina. Listi so večinoma široki, mehki in tanki.
Listi ali iglice ostanejo na rastlini več let zapored, navadno 2-5 let. Zimzelene zelnate trajnice pozimi ohranijo nadzemne dele. V naših opisih te rastline imenujemo zimzelene, sicer pa je zanje pogost tudi izraz vednozelene.
Rastlina ob primernih drugih rastnih pogojih prenese mraz do -6 °C.
Propustna ali suha tla so lahka in rahla, vsaj delno peščena, v njih voda ne zastaja, temveč relativno hitro odteče v globlje plasti; takšna tla so bolj zračna in toplejša, a tudi bolj suha in navadno manj humozna, na takšnih rastiščih se pogosto pojavlja suša (npr. skalnjaki, suhozidi, ob poteh, na izrazito sončnih pobočjih, na prodnatih tleh, tudi na gramozni podlagi v naseljih in blizu zgradb...), rastline takšnih rastišč potrebujejo dobro odcedna tla, brez težav prenesejo sušo, ne prenašajo pa stalne mokrote ali celo poplavljenosti.
Lesnata rastlina, ki je že pri tleh razrasla v več glavnih in stranskih vej, praviloma nima glavnega debla. Krošnja je različno oblikovana, redka ali gosta, simetrična ali neenakomerno oblikovana. Večina grmovnic doseže višino 1-2 m, lahko pa so bistveno večje (do 8 m) ali zelo nizke, tudi polegle.