Ruscus racemosus

Latinski izrazi:

Ruscus racemosus

Danaë racemosa

Danae racemosa

Slovenski izrazi:

grozdasta lobodika

grozdasti lobodikovec

Ruscus racemosus znano tudi kot grozdasta lobodika je Majhna, šopasta, široko rastoča zimzelena grmovnica (V 0,5-0,8 m, Š 0,7-0,8 m). Veje razprte, lokasto upognjene. Listi (oz. filokladji) suličasti (4-6 cm), koničasti, usnjati, bleščeči, svetlo do srednje zeleni. Cvetovi v rahlih socvetjih, drobni, zelenkasti, neopazni. Plodovi v rahlih soplodjih, okrogli (0,5-0,8 cm), mesnati, oranžno-rdeči do svetlo rdeči. Zorenje: september-november.

Rastline iz te skupine načeloma enako dobro uspevajo na različnih legah, ne glede na količino sončnega obsevanja. Navadno potrebujejo na sončnih rastiščih več vlage kot na senčnih, na soncu lahko tudi bolj bogato cvetijo.
Listavci imajo olesenela stebla (torej debla in veje), imenujemo jih tudi lesnate rastline ali drevnina. Listi so večinoma široki, mehki in tanki.
Listi ali iglice ostanejo na rastlini več let zapored, navadno 2-5 let. Zimzelene zelnate trajnice pozimi ohranijo nadzemne dele. V naših opisih te rastline imenujemo zimzelene, sicer pa je zanje pogost tudi izraz vednozelene.
Rastlina ob primernih drugih rastnih pogojih prenese mraz do -23 °C.
Propustna ali suha tla so lahka in rahla, vsaj delno peščena, v njih voda ne zastaja, temveč relativno hitro odteče v globlje plasti; takšna tla so bolj zračna in toplejša, a tudi bolj suha in navadno manj humozna, na takšnih rastiščih se pogosto pojavlja suša (npr. skalnjaki, suhozidi, ob poteh, na izrazito sončnih pobočjih, na prodnatih tleh, tudi na gramozni podlagi v naseljih in blizu zgradb...), rastline takšnih rastišč potrebujejo dobro odcedna tla, brez težav prenesejo sušo, ne prenašajo pa stalne mokrote ali celo poplavljenosti.
Lesnata rastlina, ki je že pri tleh razrasla v več glavnih in stranskih vej, praviloma nima glavnega debla. Krošnja je različno oblikovana, redka ali gosta, simetrična ali neenakomerno oblikovana. Večina grmovnic doseže višino 1-2 m, lahko pa so bistveno večje (do 8 m) ali zelo nizke, tudi polegle.