Ulmus minor "Jacqueline Hillier"

Latinski izrazi:

Ulmus minor "Jacqueline Hillier"

Ulmus hollandica "Jacqueline Hillier"

Ulmus elegantissima "Jacqueline Hillier"

Slovenski izrazi:

poljski brest "Jacqueline Hillier"

holandski brest "Jacqueline Hillier"

Ulmus minor "Jacqueline Hillier" znano tudi kot poljski brest "Jacqueline Hillier" je Velika, pokončna, široka listopadna grmovnica ali manjše drevo (V 3-5 m, odvisno tudi od višine cepljenja, Š 5-6 m). Krošnja široko ovalna do kroglasta, gosta, lahko neenakomerna. Veje pokončne do široko razprte. Listi enostavni, podolgovato ovalni (2-3 cm), po robu nazobčani, zelo temno zeleni. Cvetovi manj opazni, svetlo zeleni. Cvetenje: marec-april. Plodovi ploščati, okrogli (1,5 cm), rjavi. Najbolje uspeva na zmerno suhih do zmerno vlažnih, globokih, bogatih, rahlih tleh, tudi na apnencu. Dobro prenaša mestno okolje in veter.

Te rastline najbolje uspevajo na sončnih do delno senčnih legah. Običajno prenesejo več sonca in vročine, če imajo na voljo dovolj vlage; v delni ali rahli senci so njihove potrebe po vlagi navadno manjše.
Listavci imajo olesenela stebla (torej debla in veje), imenujemo jih tudi lesnate rastline ali drevnina. Listi so večinoma široki, mehki in tanki.
Rastlina vsako pomlad razvije nove liste ali iglice, ki jeseni odpadejo. Pri zelnatih rastlinah lahko jeseni propade celoten nadzemni del (listi in stebla) in ponovno zraste spomladi.
Rastlina ob primernih drugih rastnih pogojih prenese mraz do -23 °C.
Propustna ali suha tla so lahka in rahla, vsaj delno peščena, v njih voda ne zastaja, temveč relativno hitro odteče v globlje plasti; takšna tla so bolj zračna in toplejša, a tudi bolj suha in navadno manj humozna, na takšnih rastiščih se pogosto pojavlja suša (npr. skalnjaki, suhozidi, ob poteh, na izrazito sončnih pobočjih, na prodnatih tleh, tudi na gramozni podlagi v naseljih in blizu zgradb...), rastline takšnih rastišč potrebujejo dobro odcedna tla, brez težav prenesejo sušo, ne prenašajo pa stalne mokrote ali celo poplavljenosti.
Lesnata rastlina, ki je že pri tleh razrasla v več glavnih in stranskih vej, praviloma nima glavnega debla. Krošnja je različno oblikovana, redka ali gosta, simetrična ali neenakomerno oblikovana. Večina grmovnic doseže višino 1-2 m, lahko pa so bistveno večje (do 8 m) ali zelo nizke, tudi polegle.
S to kategorijo smo med opisanimi rastlinami označili tiste, ki so posebno odporne, ne potrebujejo veliko vzdrževanja in so tako primerne tudi za sajenje v javnih nasadih.