Aristolochia macrophylla

Latinski izrazi:

Aristolochia macrophylla

Aristolochia gigas

Slovenski izrazi:

velecvetni podraščec

Aristolochia macrophylla znano tudi kot velecvetni podraščec je Velika, hitro rastoča, na mraz občutljiva (min. +10 °C), zimzelena vzpenjavka (V 5-8 m, odvisno tudi od opore, Š 3-5 m). Stebla pri dnu olesenela. Listi dolgopecljati, široko srčasti (20-25 cm), gladki, srednje zeleni. Cvetovi široko lijakasti do cevasti (15-18 cm), pisani, temno vijolični, roza-rdeči do svetlo zeleni. Cvetenje: junij-julij. Uspeva v bogatih, stalno zmerno vlažnih, humoznih tleh na sončni ali polsenčni legi. V celinskem podnebju srednje Evrope ni prezimna, gojimo jo kot posodovko.

Te rastline najbolje uspevajo na sončnih do delno senčnih legah. Običajno prenesejo več sonca in vročine, če imajo na voljo dovolj vlage; v delni ali rahli senci so njihove potrebe po vlagi navadno manjše.
Listavci imajo olesenela stebla (torej debla in veje), imenujemo jih tudi lesnate rastline ali drevnina. Listi so večinoma široki, mehki in tanki.
Listi ali iglice ostanejo na rastlini več let zapored, navadno 2-5 let. Zimzelene zelnate trajnice pozimi ohranijo nadzemne dele. V naših opisih te rastline imenujemo zimzelene, sicer pa je zanje pogost tudi izraz vednozelene.
Rastlina je na mraz občutljiva, načelno ne prenese temperatur pod lediščem (0 °C) ali pa potrebuje še bistveno višjo temperaturo (npr. nekatere tropske rastline). Za posamezne rastline so minimalne zahtevane temperature navedene pri opisu.
Propustna ali suha tla so lahka in rahla, vsaj delno peščena, v njih voda ne zastaja, temveč relativno hitro odteče v globlje plasti; takšna tla so bolj zračna in toplejša, a tudi bolj suha in navadno manj humozna, na takšnih rastiščih se pogosto pojavlja suša (npr. skalnjaki, suhozidi, ob poteh, na izrazito sončnih pobočjih, na prodnatih tleh, tudi na gramozni podlagi v naseljih in blizu zgradb...), rastline takšnih rastišč potrebujejo dobro odcedna tla, brez težav prenesejo sušo, ne prenašajo pa stalne mokrote ali celo poplavljenosti.
Rastlina, ki za rast v višino potrebuje oporo. Vzpenja se lahko z viticami ali z oprijemalnimi koreninami, ali pa se s poganjki ovija okoli opore. Pri tem jim pomagamo s privezovanjem na oporo. Med vzpenjavkami so lesnate in zelnate rastline, nekatere so zimzelene, druge listopadne, imajo tudi različno dolg življenjski ciklus. Lesnate vzpenjavke pogosto obravnavamo skupaj z grmovnicami, zelnate pa s trajnicami, enoletnicami ali dvoletnicami, glede na njihov življenjski ciklus.