Juniperus communis

Latinski izrazi:

Juniperus communis

Slovenski izrazi:

navadni brin

Juniperus communis znano tudi kot navadni brin je Velik, pokončen zimzelen iglavec, grm (V 5-8 m, Š do 3-5 m) ali manjše drevo. Krošnja izrazito gosta, enakomerna, veje pokončne. Iglice (1,5 cm) koničaste, modro-zelene do temno zelene. Žensko socvetje rumeno-zelene barve, moško rumene. cvetenje: april-maj. Brinovi storži (brinove jagode) so prvo leto turkizne barve, ko naslednje leto dozorijo, pa so temno modri do skoraj črni. Ker je brin dvodomna rastlina, se na eni rastlini razvijejo le moški, na drugi pa le ženski cvetovi. Iz brinovih plodov kuhamo brinjevec ali jih dodajamo jedem kot začimbo.Glede užitnosti in/ali zdravilnosti ne prevzemamo odgovornosti, zato se pred uporabo posvetujte s strokovnjakom.

Rastline izrazito sončnih rastišč potrebujejo in prenesejo veliko neposrednega sončnega obsevanja, npr. vrtnice, še bolj naskalni mleček, rakitovec in homulice, veliko rastlin za skalnjake, kaktusi itd. Čeprav je pogosto, pa ni nujno, da te rastline hkrati prenesejo sušo, tako potrebujejo vrtnice veliko vode in hranil ter bogata, globoka, rodovitna tla, med tem ko lahko bela homulica preživi tudi več tednov v suhih tleh brez dežja ali zalivanja, in normalno raste tudi v revnih, peščenih tleh.
Iglavci imajo olesenela stebla (torej debla in veje), imenujemo jih tudi lesnate rastline ali drevnina. Listi iglavcev so preoblikovani v iglice ali luske, pogosto so trdi, usnjati.
Listi ali iglice ostanejo na rastlini več let zapored, navadno 2-5 let. Zimzelene zelnate trajnice pozimi ohranijo nadzemne dele. V naših opisih te rastline imenujemo zimzelene, sicer pa je zanje pogost tudi izraz vednozelene.
Rastlina ob primernih drugih rastnih pogojih prenese mraz do -23 °C.
Propustna ali suha tla so lahka in rahla, vsaj delno peščena, v njih voda ne zastaja, temveč relativno hitro odteče v globlje plasti; takšna tla so bolj zračna in toplejša, a tudi bolj suha in navadno manj humozna, na takšnih rastiščih se pogosto pojavlja suša (npr. skalnjaki, suhozidi, ob poteh, na izrazito sončnih pobočjih, na prodnatih tleh, tudi na gramozni podlagi v naseljih in blizu zgradb...), rastline takšnih rastišč potrebujejo dobro odcedna tla, brez težav prenesejo sušo, ne prenašajo pa stalne mokrote ali celo poplavljenosti.
Zrele, normalno razvite in zdrave plodove (brez prisotnih škodljivcev ali bolezni) lahko uživamo le kuhane, pečene ali kako drugače termično obdelane, predelane v sokove, marmelade in podobno. Surovi plodovi teh rastlin praviloma niso užitni. Mnoge plodove moramo pred uporabo očistiti, jim odstraniti peclje, lupino, semena ali druge neužitne dele. Zrelost nastopa v več fazah. Nekateri plodovi so ob obiranju le tehnološko zreli, do faze uporabne zrelosti pa se morajo še uležati ali umediti, torej jih po obiranju nekaj časa skladiščimo v primernih pogojih, da postanejo uporabni. Trajnost in skladiščna sposobnost plodov sta zelo različni, odvisni sta od vrste in sorte rastline ter od zunanjih dejavnikov.
Lesnata rastlina, ki je že pri tleh razrasla v več glavnih in stranskih vej, praviloma nima glavnega debla. Krošnja je različno oblikovana, redka ali gosta, simetrična ali neenakomerno oblikovana. Večina grmovnic doseže višino 1-2 m, lahko pa so bistveno večje (do 8 m) ali zelo nizke, tudi polegle.
S to kategorijo smo med opisanimi rastlinami označili tiste, ki so posebno odporne, ne potrebujejo veliko vzdrževanja in so tako primerne tudi za sajenje v javnih nasadih.

Nazaj v enciklopedijo

MOGA d.o.o.

Družba za urejanje okolja

Zemljičeva ulica 21
2000 Maribor
Slovenija

Sedež podjetja in storitvene dejavnosti
+386 (0)2 4716310
[email protected]

Vrtni center
+386 (0)2 4716313
[email protected]