Latinski izrazi:
Wisteria floribunda
Slovenski izrazi:
bogatocvetna visterija
bogatocvetna glicinija
Wisteria floribunda znano tudi kot bogatocvetna visterija je Velika, hitro rastoča, listopadna vzpenjavka (V 5-9 m, Š 3-5 m, odvisno tudi od opore). Listi pernato deljeni (25-35 cm), 11-19-krpi, listne krpe suličaste do jajčaste; listi goli, svetlo zeleni. Cvetovi številni, v rahlih visečih grozdih (30-40 cm in več), metuljasti (1,5-2 cm), svetlo modro-vijolični, z rumenimi lisami. Cvetenje: maj-junij. Plodovi debeli, podolgovati stroki (10-15 cm), dlakavi, zeleni.
-
Te rastline najbolje uspevajo na sončnih do delno senčnih legah. Običajno prenesejo več sonca in vročine, če imajo na voljo dovolj vlage; v delni ali rahli senci so njihove potrebe po vlagi navadno manjše.
-
Listavci imajo olesenela stebla (torej debla in veje), imenujemo jih tudi lesnate rastline ali drevnina. Listi so večinoma široki, mehki in tanki.
-
Rastlina vsako pomlad razvije nove liste ali iglice, ki jeseni odpadejo. Pri zelnatih rastlinah lahko jeseni propade celoten nadzemni del (listi in stebla) in ponovno zraste spomladi.
-
Rastlina ob primernih drugih rastnih pogojih prenese mraz do -23 °C.
-
Propustna ali suha tla so lahka in rahla, vsaj delno peščena, v njih voda ne zastaja, temveč relativno hitro odteče v globlje plasti; takšna tla so bolj zračna in toplejša, a tudi bolj suha in navadno manj humozna, na takšnih rastiščih se pogosto pojavlja suša (npr. skalnjaki, suhozidi, ob poteh, na izrazito sončnih pobočjih, na prodnatih tleh, tudi na gramozni podlagi v naseljih in blizu zgradb...), rastline takšnih rastišč potrebujejo dobro odcedna tla, brez težav prenesejo sušo, ne prenašajo pa stalne mokrote ali celo poplavljenosti.
-
Rastlina, ki za rast v višino potrebuje oporo. Vzpenja se lahko z viticami ali z oprijemalnimi koreninami, ali pa se s poganjki ovija okoli opore. Pri tem jim pomagamo s privezovanjem na oporo. Med vzpenjavkami so lesnate in zelnate rastline, nekatere so zimzelene, druge listopadne, imajo tudi različno dolg življenjski ciklus. Lesnate vzpenjavke pogosto obravnavamo skupaj z grmovnicami, zelnate pa s trajnicami, enoletnicami ali dvoletnicami, glede na njihov življenjski ciklus.