ameriška borovnica "Patriot"

Srednje velika, pokončna, zmerno rastoča listopadna grmovnica, sadna rastlina (V 1,5-1,8 m, Š 0,7-1 m). Veje pokončne do rahlo razprte. Listi enostavni, ovalni (5-8 cm), gladki, svetlo modrikasto zeleni do temno zeleni, spodaj svetlejši, jeseni rumeni, oranžni do živo rdeči. Cvetovi v številnih rahlih socvetjih, ozko zvonasti (do 1 cm), beli, lahko s svetlo roza nadihom, rahlo dišeči. Cvetenje: maj-junij. Plodovi sploščeno okrogli, veliki, modri, s sivo-modrim poprhom, sočni, zelo okusni, primerni za svežo porabo in predelavo. Zorenje: junij-julij, srednje zgodnja. Privablja čmrlje, metulje, čebele in ptice. Uspeva v izrazito kislih, humoznih, šotnih, rahlih in stalno zmerno vlažnih tleh, na zmerno sončnih do polsenčnih rastiščih. Glede užitnosti in/ali zdravilnosti ne prevzemamo odgovornosti, zato se pred uporabo posvetujte s strokovnjakom.
  • Listavci imajo olesenela stebla (torej debla in veje), imenujemo jih tudi lesnate rastline ali drevnina. Listi so večinoma široki, mehki in tanki.
  • Lesnata rastlina, ki je že pri tleh razrasla v več glavnih in stranskih vej, praviloma nima glavnega debla. Krošnja je različno oblikovana, redka ali gosta, simetrična ali neenakomerno oblikovana. Večina grmovnic doseže višino 1-2 m, lahko pa so bistveno večje (do 8 m) ali zelo nizke, tudi polegle.
  • Rastlina vsako pomlad razvije nove liste ali iglice, ki jeseni odpadejo. Pri zelnatih rastlinah lahko jeseni propade celoten nadzemni del (listi in stebla) in ponovno zraste spomladi.
  • Rastlina ob primernih drugih rastnih pogojih prenese mraz do -23 °C.
  • Rastline, ki najbolje uspevajo v polsenci, sicer potrebujejo nekaj ur sonca dnevno, da lahko normalno rastejo in cvetijo, vendar bi jim močna sončna pripeka ali predolga izpostavljenost soncu škodila. Pomembno je, da rastlina ni izpostavljena soncu in vročini v opoldanskih in zgodnjih popoldanskih urah, doseže pa jo jutranje, dopoldansko ali večerno sonce. Polsenčna lega lahko pomeni, da je rastišče del dneva obsijano s soncem, ali da je senca prekinjena z manjšimi sončnimi lisami, ko je na primer pod redkimi krošnjami listavcev ali ob leseni ograji, v kateri so med deskami presledki.
  • Vlažna tla običajno vsebujejo več finih glinenih delcev in manj peska, več humusa in organskih snovi, so nekoliko težja, a ne zbita, voda ne odteče hitro, ampak se dalj časa zadrži med talnimi delci in je tako dolgo dostopna rastlinam. Voda običajno ne stoji, tla so dovolj zračna. Suša se na takšnih rastiščih redko pojavlja. Rastlinam je na voljo bolj ali manj stalna, zmerna vlaga.
  • V tej kategoriji so zbrane tiste rastline, ki ne prenašajo apnenca in za dobro rast nujno potrebujejo kisla tla, torej tla, katerih pH vrednost je nižja od 6. Glede na pH vrednost (kislost in bazičnost) ločimo kisla, nevtralna in bazična tla, z vmesnimi stopnjami. Rodovitna, kvalitetna tla v večini vrtov in parkov so rahlo kisla do nevtralna (pH 6-7), takšna ustrezajo večini gojenih rastlin. Kadar je v tleh veliko kalcija (apnenčasta tla), so tla bazična. Kisla tla imajo bistveno manj kalcija, lahko so bogatejša s humusom. Nekatera kisla tla so izprana in revna s hranili. Rastline kot so npr večina rododendronov, jesenska vresa, kamelije in borovnice, normalno uspevajo le v izrazito kislih tleh, zato jim moramo ob sajenju to zagotoviti. Večina rastlin sicer dobro uspeva v rahlo kislih tleh, a normalno rastejo tudi v nevtralnih tleh, ob nekoliko višji vsebnosti kalcija.
  • Zrele, normalno razvite in zdrave plodove (brez prisotnih škodljivcev ali bolezni) lahko uživamo surove, nepredelane. Mnoge plodove moramo pred tem očistiti, jim odstraniti peclje, lupino, semena ali druge neužitne dele. Zrelost nastopa v več fazah. Nekateri plodovi so ob obiranju le tehnološko zreli, do faze užitne zrelosti pa se morajo še uležati ali umediti (npr. kaki), torej jih po obiranju nekaj časa skladiščimo v primernih pogojih, da postanejo užitni. Trajnost in skladiščna sposobnost plodov sta zelo različni, odvisni sta od vrste in sorte rastline ter od zunanjih dejavnikov. Glede užitnosti in/ali zdravilnosti ne prevzemamo odgovornosti, zato se pred uporabo posvetujte s strokovnjakom.
  • Listi ali iglice mnogih listopadnih rastlin se jeseni, preden odpadejo, navadno obarvajo, največkrat v rumene, oranžne in/ali rdeče odtenke. Izrazita jesenska rdeča ali podobna obarvanost se pojavi tudi pri nekaterih zimzelenih rastlinah, ki jim listi/iglice jeseni ne odpadejo. Jesenska obarvanost je odvisna tudi od splošnega stanja rastline, oskrbe, vremena in rastišča. Običajno se listje jeseni bolj obarva, če je vreme suho in če so večje temperaturne razlike med dnevom in nočjo, bolj se obarva na suhih, peščenih tleh z manj dušika. Pri gojenih rastlinah poznamo številne sorte, pri katerih je jesenska obarvanost listov drugačna ali izrazitejša kot pri osnovni vrsti.
Izberite različico

Vaccinium corymbosum "Patriot" |P19

Koda izdelka: 00010331
Sajeno: P19
Zaloga
13,40 €
-
+

Aktualno

torek, 13 marec 2018
Sadne rastline so lahko po obliki in življenjskem ciklusu lesnate ali zelnate rastline, drevesa, grmi ali vzpenjavke. Po obliki plodov ločimo naslednje skupine: pečkarji: jablane, hruške, kutina. koščičarji: slive, češnje, višnje, marelice,... Preberi več
torek, 13 marec 2018
Vse gojene vrste in sorte tega rodu potrebujejo rahla, stalno vlažna ali celo mokra, humozna do delno peščena, kisla tla; težka ilovnata tla jim ne ustrezajo. Primerna so polsenčna rastišča. Ameriške borovnice Med borovnicami najpogosteje gojimo... Preberi več
Moga d.o.o.
MOGA d.o.o.

Družba za urejanje okolja

Zemljičeva ulica 21
2000 Maribor
Slovenija

Sedež podjetja in storitvene dejavnosti
+386 (0)2 4716310
info@moga.eu

Vrtni center
+386 (0)2 4716313
vrtni.center@moga.eu

Filtri
Razvrsti
Pogled