Srednje velika, kompaktna zimzelena grmovnica (V 0,8-1 m, Š 0,8-1 m). Veje pokončne do široko razprte, gosto razrasle. Listi ozko ovalni (8-12 cm), usnjati, gladki, bleščeči, srednje do temno zeleni. Cvetovi številni, v gostih grozdastih socvetjih (do 8 cm), drobni, enostavni, čašasti, beli; zelo dišeči; peclji in čašni listi temno rdeči; moški kultivar. Cvetenje: april-maj, zelo bogato cvetenje. Plodov ni. Najbolje uspeva v rahlih, bogatih, humoznih, rahlo kislih, stalno zmerno vlažnih tleh. Potrebuje zavetno lego, zaščito pred mrzlim vetrom in močnim soncem.
Rastline dobro uspevajo na bolj ali manj senčnih rastiščih, ustreza jim tudi nekaj zmernega sonca.
Listavci imajo olesenela stebla (torej debla in veje), imenujemo jih tudi lesnate rastline ali drevnina. Listi so večinoma široki, mehki in tanki.
Listi ali iglice ostanejo na rastlini več let zapored, navadno 2-5 let. Zimzelene zelnate trajnice pozimi ohranijo nadzemne dele. V naših opisih te rastline imenujemo zimzelene, sicer pa je zanje pogost tudi izraz vednozelene.
Rastlina ob primernih drugih rastnih pogojih prenese mraz do -23 °C.
Vlažna tla običajno vsebujejo več finih glinenih delcev in manj peska, več humusa in organskih snovi, so nekoliko težja, a ne zbita, voda ne odteče hitro, ampak se dalj časa zadrži med talnimi delci in je tako dolgo dostopna rastlinam. Voda običajno ne stoji, tla so dovolj zračna. Suša se na takšnih rastiščih redko pojavlja. Rastlinam je na voljo bolj ali manj stalna, zmerna vlaga.
Lesnata rastlina, ki je že pri tleh razrasla v več glavnih in stranskih vej, praviloma nima glavnega debla. Krošnja je različno oblikovana, redka ali gosta, simetrična ali neenakomerno oblikovana. Večina grmovnic doseže višino 1-2 m, lahko pa so bistveno večje (do 8 m) ali zelo nizke, tudi polegle.
