japonska stewartija

japonska suartija

Majhno, počasi rastoče listopadno drevo ali velik, košat grm (V 4-6 m, Š 3-5 m). Lubje mladih poganjkov sivo-rjavo do rdeče-rjavo, gladko; starejše luskasto, pisano, svetlo rjavo do oranžno-rjavo in olivno zeleno. Krošnja sprva lijakasta, starejša širša, slikovita. Veje pokončne do razprte, starejše delno povešene. Listi suličasti do ovalni (4-8 cm), srednje zeleni, jeseni živo oranžno-rumeni do živo rdeči. Cvetovi enostavni, čašasti (5-6 cm), snežno beli z živo oranžno-rumenimi prašniki. Cvetenje: junij-avgust. Plodovi rjavi, suhi. Dobro uspeva na dobro odcednih, a stalno zmerno vlažnih, rahlih, humoznih, kislih tleh. Potrebuje zmerno osončeno rastišče, več zračne vlage ter zaščito pred močnim soncem in vetrom.
  • Listavci imajo olesenela stebla (torej debla in veje), imenujemo jih tudi lesnate rastline ali drevnina. Listi so večinoma široki, mehki in tanki.
  • Lesnata rastlina, navadno z izrazitim deblom in krošnjo. Drevo je lahko tudi večdebelno. Krošnja je različno oblikovana, redka ali gosta, simetrična ali neenakomerno oblikovana. Večina dreves doseže višino več kot 3 m.
  • Rastlina vsako pomlad razvije nove liste ali iglice, ki jeseni odpadejo. Pri zelnatih rastlinah lahko jeseni propade celoten nadzemni del (listi in stebla) in ponovno zraste spomladi.

  • Rastlina ob primernih drugih rastnih pogojih prenese mraz do -23 °C.
  • Te rastline najbolje uspevajo na sončnih do delno senčnih legah. Običajno prenesejo več sonca in vročine, če imajo na voljo dovolj vlage; v delni ali rahli senci so njihove potrebe po vlagi navadno manjše.
  • Propustna ali suha tla so lahka in rahla, vsaj delno peščena, v njih voda ne zastaja, temveč relativno hitro odteče v globlje plasti; takšna tla so bolj zračna in toplejša, a tudi bolj suha in navadno manj humozna, na takšnih rastiščih se pogosto pojavlja suša (npr. skalnjaki, suhozidi, ob poteh, na izrazito sončnih pobočjih, na prodnatih tleh, tudi na gramozni podlagi v naseljih in blizu zgradb...), rastline takšnih rastišč potrebujejo dobro odcedna tla, brez težav prenesejo sušo, ne prenašajo pa stalne mokrote ali celo poplavljenosti.
  • V tej kategoriji so zbrane tiste rastline, ki ne prenašajo apnenca in za dobro rast nujno potrebujejo kisla tla, torej tla, katerih pH vrednost je nižja od 6. Glede na pH vrednost (kislost in bazičnost) ločimo kisla, nevtralna in bazična tla, z vmesnimi stopnjami. Rodovitna, kvalitetna tla v večini vrtov in parkov so rahlo kisla do nevtralna (pH 6-7), takšna ustrezajo večini gojenih rastlin. Kadar je v tleh veliko kalcija (apnenčasta tla), so tla bazična. Kisla tla imajo bistveno manj kalcija, lahko so bogatejša s humusom. Nekatera kisla tla so izprana in revna s hranili. Rastline kot so npr večina rododendronov, jesenska vresa, kamelije in borovnice, normalno uspevajo le v izrazito kislih tleh, zato jim moramo ob sajenju to zagotoviti. Večina rastlin sicer dobro uspeva v rahlo kislih tleh, a normalno rastejo tudi v nevtralnih tleh, ob nekoliko višji vsebnosti kalcija.
  • Listi ali iglice mnogih listopadnih rastlin se jeseni, preden odpadejo, navadno obarvajo, največkrat v rumene, oranžne in/ali rdeče odtenke. Izrazita jesenska rdeča ali podobna obarvanost se pojavi tudi pri nekaterih zimzelenih rastlinah, ki jim listi/iglice jeseni ne odpadejo. Jesenska obarvanost je odvisna tudi od splošnega stanja rastline, oskrbe, vremena in rastišča. Običajno se listje jeseni bolj obarva, če je vreme suho in če so večje temperaturne razlike med dnevom in nočjo, bolj se obarva na suhih, peščenih tleh z manj dušika. Pri gojenih rastlinah poznamo številne sorte, pri katerih je jesenska obarvanost listov drugačna ali izrazitejša kot pri osnovni vrsti.
Izberite različico

Stewartia pseudocamellia |C3

Koda izdelka: 00013203
Sajeno: C3
Zaloga
29,11 €
-
+

Aktualno

torek, 13 marec 2018
Drevesa navadno predstavljajo osnovo vsakega vrta ali parka. Številne drevesne vrste ter njihove sorte sadimo kot okrasne rastline, za oblikovanje in razmejitev prostora, zastiranje pogledov, varstvo pred vetrom in soncem ter v druge namene.... Preberi več
Moga d.o.o.
MOGA d.o.o.

Družba za urejanje okolja

Zemljičeva ulica 21
2000 Maribor
Slovenija

Sedež podjetja in storitvene dejavnosti
+386 (0)2 4716310
info@moga.eu

Vrtni center
+386 (0)2 4716313
vrtni.center@moga.eu

Filtri
Razvrsti
Pogled