Majhna, kompaktna, pokončna zimzelena grmovnica (V 0,5-1 m, Š 0,8m). Listi široko ovalni (2-4 cm), trdi, usnjati, pisani, temno do srednje zeleni, rob bel, neenakomeren. Cvetovi in plodovi neopazni ali jih ni. Glede tal in lege ni zahtevna grmovnica, uspeva na sončnih in polsenčnih legah.
Te rastline najbolje uspevajo na sončnih do delno senčnih legah. Običajno prenesejo več sonca in vročine, če imajo na voljo dovolj vlage; v delni ali rahli senci so njihove potrebe po vlagi navadno manjše.
V tej skupini so zbrane rastline, ki so posebno primerne za geometrijsko oblikovane, redno strižene žive meje in jih najpogosteje tudi tako uporabljamo, npr. pacipresa, klek, tisa, gaber, liguster. Praviloma zelo dobro prenašajo redno obrezovanje, so manj zahtevne, odporne in dolgoživeče.
Listavci imajo olesenela stebla (torej debla in veje), imenujemo jih tudi lesnate rastline ali drevnina. Listi so večinoma široki, mehki in tanki.
Listi ali iglice ostanejo na rastlini več let zapored, navadno 2-5 let. Zimzelene zelnate trajnice pozimi ohranijo nadzemne dele. V naših opisih te rastline imenujemo zimzelene, sicer pa je zanje pogost tudi izraz vednozelene.
Rastlina ob primernih drugih rastnih pogojih prenese mraz do -18 °C.
Stoječa ali tekoča voda, ki praviloma ne presahne, rastišče za prave vodne rastline; te so lahko prosto plavajoče ali pritrjene, potopljene ali plavajoče na gladini. Vodne rastline ne prenesejo suše in tudi ob izdatnem zalivanju dolgoročno ne uspevajo na kopnem. Nekatere od teh lahko rastejo delno (ali občasno, če pade gladina vode) na kopnem, pri čemer lahko razvijejo drugačno obliko rasti in listov.
Lesnata rastlina, ki je že pri tleh razrasla v več glavnih in stranskih vej, praviloma nima glavnega debla. Krošnja je različno oblikovana, redka ali gosta, simetrična ali neenakomerno oblikovana. Večina grmovnic doseže višino 1-2 m, lahko pa so bistveno večje (do 8 m) ali zelo nizke, tudi polegle.
Pisani listi imajo vzorce različnih barv, največkrat je vzorec bel ali rumen na zeleni podlagi. Vzorec so lahko črte, lise, pike, obrobe, lahko tudi neenakomerni vzorci ali razpršena barva; različni odtenki lahko postopno prehajajo ali pa so med ploskvami različnih barv ostre meje. Intenzivnost barv in vzorci listov ali iglic na posamezni rastlini variirajo glede na splošno zdravje in stanje rastline, njeno starost, način obrezovanja in oskrbe, močno pa lahko vplivajo tudi vreme, mikroklima, osončenost, tla ter dostopnost vode in hranil. Obarvanost in vzorci na listih se lahko spreminjajo glede na starost posameznega lista ali poganjka in skozi letne čase.
