Majhno, pokončno listopadno drevo (5-10 m), lahko velik košat grm, krošnja stožčasta do okrogla, široka (2-5 m). Mladi poganjki zeleni, dlakavi, starejši olivno-zeleni do rjavo-rdeči. Listi široko ovalni (6-12 cm x 3-7 cm), zeleni, jeseni rumeni do živo rdeči. Cvetovi drobni, v okroglih socvetjih, zeleni, obdani s 4-8 velikimi (do 4x7 cm) ovršnimi listi bele barve, ti so kasneje rahlo rožnati. Cvetenje: maj. Plod jajčast (1 cm), mesnat, svetlo rdeč. Zorenje: oktober. Potrebuje več zračne vlage in zaščito pred mrzlim vetrom.
Te rastline najbolje uspevajo na sončnih do delno senčnih legah. Običajno prenesejo več sonca in vročine, če imajo na voljo dovolj vlage; v delni ali rahli senci so njihove potrebe po vlagi navadno manjše.
Listavci imajo olesenela stebla (torej debla in veje), imenujemo jih tudi lesnate rastline ali drevnina. Listi so večinoma široki, mehki in tanki.
Rastlina vsako pomlad razvije nove liste ali iglice, ki jeseni odpadejo. Pri zelnatih rastlinah lahko jeseni propade celoten nadzemni del (listi in stebla) in ponovno zraste spomladi.
Rastlina ob primernih drugih rastnih pogojih prenese mraz do -23 °C.
Propustna ali suha tla so lahka in rahla, vsaj delno peščena, v njih voda ne zastaja, temveč relativno hitro odteče v globlje plasti; takšna tla so bolj zračna in toplejša, a tudi bolj suha in navadno manj humozna, na takšnih rastiščih se pogosto pojavlja suša (npr. skalnjaki, suhozidi, ob poteh, na izrazito sončnih pobočjih, na prodnatih tleh, tudi na gramozni podlagi v naseljih in blizu zgradb...), rastline takšnih rastišč potrebujejo dobro odcedna tla, brez težav prenesejo sušo, ne prenašajo pa stalne mokrote ali celo poplavljenosti.
Lesnata rastlina, navadno z izrazitim deblom in krošnjo. Drevo je lahko tudi večdebelno. Krošnja je različno oblikovana, redka ali gosta, simetrična ali neenakomerno oblikovana. Večina dreves doseže višino več kot 3 m.
