pravi kostanj "Bouche de Betizac"

evrojaponski pravi kostanj "Bouche de Betizac"

Majhno, pokončno, zmerno rastoče, listopadno, okrasno in sadno drevo (V 7-9 m, Š 4-5 m). Krošnja ovalna, široka. Lubje temno rjavo, starejše vzdolžno razbrazdano. Listi široko suličasti (12-20 cm), po robu redko nazobčani, gladki, temno zeleni, jeseni živo rumeni do rjavo-rumeni. Cvetovi ločeni moški in ženski na isti rastlini, moški v visečih mačicah (do 15 cm), svetlo rumeni, ženski manj opazni. Cvetenje: junij-julij; samoneoplodna sorta, potrebuje opraševalca. Plodovi v gosto bodičastem ovoju, sploščeno ovalni, temno rjavi. Zorenje: september-oktober, zelo dobra in redna rodnost, zgodaj zarodi (starost 5-6 let). Najbolje uspeva na rahlo kislih, globokih, dobro odcednih, delno peščenih tleh, na toplih, sončnih do polsenčnih rastiščih. Sorta je križanec med Castanea sativa in C. crenata. Glede užitnosti in/ali zdravilnosti ne prevzemamo odgovornosti, zato se pred uporabo posvetujte s strokovnjakom.
  • Listavci imajo olesenela stebla (torej debla in veje), imenujemo jih tudi lesnate rastline ali drevnina. Listi so večinoma široki, mehki in tanki.
  • Lesnata rastlina, navadno z izrazitim deblom in krošnjo. Drevo je lahko tudi večdebelno. Krošnja je različno oblikovana, redka ali gosta, simetrična ali neenakomerno oblikovana. Večina dreves doseže višino več kot 3 m.
  • Rastlina vsako pomlad razvije nove liste ali iglice, ki jeseni odpadejo. Pri zelnatih rastlinah lahko jeseni propade celoten nadzemni del (listi in stebla) in ponovno zraste spomladi.

  • Rastlina ob primernih drugih rastnih pogojih prenese mraz do -23 °C.
  • Te rastline najbolje uspevajo na sončnih do delno senčnih legah. Običajno prenesejo več sonca in vročine, če imajo na voljo dovolj vlage; v delni ali rahli senci so njihove potrebe po vlagi navadno manjše.
  • Propustna ali suha tla so lahka in rahla, vsaj delno peščena, v njih voda ne zastaja, temveč relativno hitro odteče v globlje plasti; takšna tla so bolj zračna in toplejša, a tudi bolj suha in navadno manj humozna, na takšnih rastiščih se pogosto pojavlja suša (npr. skalnjaki, suhozidi, ob poteh, na izrazito sončnih pobočjih, na prodnatih tleh, tudi na gramozni podlagi v naseljih in blizu zgradb...), rastline takšnih rastišč potrebujejo dobro odcedna tla, brez težav prenesejo sušo, ne prenašajo pa stalne mokrote ali celo poplavljenosti.
  • V tej kategoriji so zbrane tiste rastline, ki ne prenašajo apnenca in za dobro rast nujno potrebujejo kisla tla, torej tla, katerih pH vrednost je nižja od 6. Glede na pH vrednost (kislost in bazičnost) ločimo kisla, nevtralna in bazična tla, z vmesnimi stopnjami. Rodovitna, kvalitetna tla v večini vrtov in parkov so rahlo kisla do nevtralna (pH 6-7), takšna ustrezajo večini gojenih rastlin. Kadar je v tleh veliko kalcija (apnenčasta tla), so tla bazična. Kisla tla imajo bistveno manj kalcija, lahko so bogatejša s humusom. Nekatera kisla tla so izprana in revna s hranili. Rastline kot so npr večina rododendronov, jesenska vresa, kamelije in borovnice, normalno uspevajo le v izrazito kislih tleh, zato jim moramo ob sajenju to zagotoviti. Večina rastlin sicer dobro uspeva v rahlo kislih tleh, a normalno rastejo tudi v nevtralnih tleh, ob nekoliko višji vsebnosti kalcija.
  • Zrele, normalno razvite in zdrave plodove (brez prisotnih škodljivcev ali bolezni) lahko uživamo le kuhane, pečene ali kako drugače termično obdelane, predelane v sokove, marmelade in podobno. Surovi plodovi teh rastlin praviloma niso užitni. Mnoge plodove moramo pred uporabo očistiti, jim odstraniti peclje, lupino, semena ali druge neužitne dele. Zrelost nastopa v več fazah. Nekateri plodovi so ob obiranju le tehnološko zreli, do faze uporabne zrelosti pa se morajo še uležati ali umediti, torej jih po obiranju nekaj časa skladiščimo v primernih pogojih, da postanejo uporabni. Trajnost in skladiščna sposobnost plodov sta zelo različni, odvisni sta od vrste in sorte rastline ter od zunanjih dejavnikov.
  • Listi ali iglice mnogih listopadnih rastlin se jeseni, preden odpadejo, navadno obarvajo, največkrat v rumene, oranžne in/ali rdeče odtenke. Izrazita jesenska rdeča ali podobna obarvanost se pojavi tudi pri nekaterih zimzelenih rastlinah, ki jim listi/iglice jeseni ne odpadejo. Jesenska obarvanost je odvisna tudi od splošnega stanja rastline, oskrbe, vremena in rastišča. Običajno se listje jeseni bolj obarva, če je vreme suho in če so večje temperaturne razlike med dnevom in nočjo, bolj se obarva na suhih, peščenih tleh z manj dušika. Pri gojenih rastlinah poznamo številne sorte, pri katerih je jesenska obarvanost listov drugačna ali izrazitejša kot pri osnovni vrsti.
Izberite različico

Castanea "Bouche de Betizac" |100-150|C6

Koda izdelka: 00010969
Sajeno: C6
Višina: 100-150 cm
Zaloga
34,90 €
-
+

Castanea "Bouche de Betizac" |50-100|C

Koda izdelka: 00017390
Sajeno: C
Višina: 50-100 cm
Zaloga
49,90 €
-
+

Aktualno

torek, 13 marec 2018
Sadne rastline so lahko po obliki in življenjskem ciklusu lesnate ali zelnate rastline, drevesa, grmi ali vzpenjavke. Po obliki plodov ločimo naslednje skupine: pečkarji: jablane, hruške, kutina. koščičarji: slive, češnje, višnje, marelice,... Preberi več
Moga d.o.o.
MOGA d.o.o.

Družba za urejanje okolja

Zemljičeva ulica 21
2000 Maribor
Slovenija

Sedež podjetja in storitvene dejavnosti
+386 (0)2 4716310
info@moga.eu

Vrtni center
+386 (0)2 4716313
vrtni.center@moga.eu

Filtri
Razvrsti
Pogled