Majhno, pokončno listopadno drevo (V 4-6 m, Š 2-3 m). Krošnja ovalna, neenakomerna, svetla. Veje pokončne do razprte, spiralno zvite. Lubje mladih poganjkov gladko, živo rdeče do oranžno-rdeče, starejše rjavo-sivo. Listi suličasti (4-12 cm), gladki, bleščeči, živo zeleni, spodaj svetlejši. Cvetovi v socvetjih, mačicah (3-5 cm), rumeni. Cvetenje: marec-april. Semena številna, zelo drobna, s sivo-belimi dlačicami. Zorenje: april-maj. Trpežna vrsta, najbolje uspeva na vlažnih tleh, prenese občasno poplavljenost.
Te rastline najbolje uspevajo na sončnih do delno senčnih legah. Običajno prenesejo več sonca in vročine, če imajo na voljo dovolj vlage; v delni ali rahli senci so njihove potrebe po vlagi navadno manjše.
Listavci imajo olesenela stebla (torej debla in veje), imenujemo jih tudi lesnate rastline ali drevnina. Listi so večinoma široki, mehki in tanki.
Rastlina vsako pomlad razvije nove liste ali iglice, ki jeseni odpadejo. Pri zelnatih rastlinah lahko jeseni propade celoten nadzemni del (listi in stebla) in ponovno zraste spomladi.
Rastlina ob primernih drugih rastnih pogojih prenese mraz do -23 °C.
Vlažna tla običajno vsebujejo več finih glinenih delcev in manj peska, več humusa in organskih snovi, so nekoliko težja, a ne zbita, voda ne odteče hitro, ampak se dalj časa zadrži med talnimi delci in je tako dolgo dostopna rastlinam. Voda običajno ne stoji, tla so dovolj zračna. Suša se na takšnih rastiščih redko pojavlja. Rastlinam je na voljo bolj ali manj stalna, zmerna vlaga.
Lesnata rastlina, navadno z izrazitim deblom in krošnjo. Drevo je lahko tudi večdebelno. Krošnja je različno oblikovana, redka ali gosta, simetrična ali neenakomerno oblikovana. Večina dreves doseže višino več kot 3 m.
