Srednje velika, kompaktna, počasi rastoča zimzelena grmovnica (V 1,7-2 m, Š 1,7-2 m). Krošnja široko ovalna do kroglasta, gosta. Listi z rdečimi peclji, ovalni (4-9 cm), usnjati, rahlo bleščeči, mladi rdečkasti, starejši temno zeleni. Cvetovi v gostih, polkroglastih socvetjih, enostavni (1 cm), zaprti svetlo roza, odprti beli. Cvetenje: marec-april, zelo bogato cvetenje, lahko od novembra do pomladi. Plodovi ovalni (0,6 cm), bleščeči, črno-modri. Privablja metulje in čebele. Potrebuje toplo, zavetno lego in rahla, globoka, humozna, dobro odcedna tla. V celinskem podnebju srednje Evrope ni prezimen, lahko ga gojimo kot posodovko. Dobro prenaša poletno sušo in vročino.
Te rastline najbolje uspevajo na sončnih do delno senčnih legah. Običajno prenesejo več sonca in vročine, če imajo na voljo dovolj vlage; v delni ali rahli senci so njihove potrebe po vlagi navadno manjše.
Listavci imajo olesenela stebla (torej debla in veje), imenujemo jih tudi lesnate rastline ali drevnina. Listi so večinoma široki, mehki in tanki.
Listi ali iglice ostanejo na rastlini več let zapored, navadno 2-5 let. Zimzelene zelnate trajnice pozimi ohranijo nadzemne dele. V naših opisih te rastline imenujemo zimzelene, sicer pa je zanje pogost tudi izraz vednozelene.
Rastlina ob primernih drugih rastnih pogojih prenese mraz do -18 °C.
Propustna ali suha tla so lahka in rahla, vsaj delno peščena, v njih voda ne zastaja, temveč relativno hitro odteče v globlje plasti; takšna tla so bolj zračna in toplejša, a tudi bolj suha in navadno manj humozna, na takšnih rastiščih se pogosto pojavlja suša (npr. skalnjaki, suhozidi, ob poteh, na izrazito sončnih pobočjih, na prodnatih tleh, tudi na gramozni podlagi v naseljih in blizu zgradb...), rastline takšnih rastišč potrebujejo dobro odcedna tla, brez težav prenesejo sušo, ne prenašajo pa stalne mokrote ali celo poplavljenosti.
Plodovi teh rastlin praviloma niso primerni za prehrano ljudi, zato jih ne uživamo. Lahko imajo pomembno okrasno vrednost, ali pa predstavljajo hrano za nekatere prostoživeče živali (npr. ptice pevke).
Lesnata rastlina, ki je že pri tleh razrasla v več glavnih in stranskih vej, praviloma nima glavnega debla. Krošnja je različno oblikovana, redka ali gosta, simetrična ali neenakomerno oblikovana. Večina grmovnic doseže višino 1-2 m, lahko pa so bistveno večje (do 8 m) ali zelo nizke, tudi polegle.
