Sadne rastline so lahko po obliki in življenjskem ciklusu lesnate ali zelnate rastline, drevesa, grmi ali vzpenjavke.
Po obliki plodov ločimo naslednje skupine:
- pečkarji: jablane, hruške, kutina.
- koščičarji: slive, češnje, višnje, marelice, breskve, nektarine.
- lupinasto sadje ali lupinarji: oreh, leska, kostanj.
- jagodičevje: ribez, maline, jagode, ameriške borovnice, brusnice.
- grozdje oz. vinske in namizne sorte trt obravnavamo navadno ločeno.
Poleg naštetih sadnih vrst gojimo še mnoge druge, ki pa jih težko uvrstimo v imenovane skupine. Naštete so v spodnji preglednici.
Druge sadne vrste:
| Slovensko ime | Latinsko ime |
|---|---|
| kivi | Actinidia spp. |
| šmarna hrušica | Amelanchier canadensis |
| aronija | Aronia spp. |
| asimina | Asimina triloba |
| navadni češmin | Berberis vulgaris |
| hikori, karija | Carya illinoinensis |
| pravi kostanj | Castanea sativa (idr.) |
| rožičevec | Ceratonia siliqua |
| agrumi (limonovec, pomarančevec...) | Citrus spp. |
| dren, več vrst | Cornus spp. |
| leska | Corylus avellana (idr.) |
| mediteranski glog, azarola | Crataegus azarolus |
| kaki | Diospyros kaki |
| fejoja | Feijoa sellowiana |
| smokva, figa | Ficus carica |
| kumkvat | Fortunella spp. |
| rakitovec | Hippophäe rhamnoides |
| oreh | Juglans regia |
| sibirsko kosteničevje, sibirska borovnica | Lonicera caerulea |
| kustovnica, goji jagoda | Lycium spp. |
| navadna nešplja | Mespilus germanica |
| oljka | Olea europaea |
| avokadovec | Persea gratissima |
| datljevec | Phoenix dactylifera |
| pistacija | Pistacia vera |
| granatno jabolko | Punica granatum |
| črni bezeg | Sambucus nigra |
| šizandra | Schisandra chinensis |
| skorš, brek, jerebika... | Sorbus spp. |
| žižola | Ziziphus jujuba |
Lesnate sadne rastline najpogosteje razmnožujemo s cepljenjem, pri čemer uporabimo različne podlage. Podlago izberemo glede na lastnosti tal in druge rastne dejavnike. Podlaga vpliva na bujnost rasti in končno velikost rastline, začetek rodnosti, količino in kakovost plodov, odpornost in življenjsko dobo. Z izbiro določene vzgojne oblike in pravilnim obrezovanjem še dodatno uravnavamo vegetativno rast in rodnost sadnih rastlin.
Kot podlage za cepljenje lahko uporabljamo sejance izbranih vrst, različne križance med sorodnimi vrstami (pogosto pri koščičarjih), ali pa selekcionirane klone in sorte, vzgojene posebej za ta namen.
Rastne potrebe konkretnih sadnih vrst in sort moramo upoštevati, da dosežemo primerno rast in velik ter kakovosten pridelek. Osnovni podatki o zahtevah glede tal in klime so za posamezne vrste in sorte sadnih rastlin vpisani pri njihovih opisih.
Najpogostejše sadne vrste so dodatno opisane v posebnih poglavjih. Ostale, manj pogoste, sadne rastline so opisane v enciklopediji.
